Koroška likovna kolonija deluje že nad štirideset let.

Likovna kolonija štirih dežel

Danes, 2. septembra, se bo začel v Pliberku/Bleiburg eden največjih in najstarejših sejmov na Koroškem »Pliberški jormak«, ki bo trajal do ponedeljka, 5. septembra. Sejem, ki ga v štirih dneh obišče nad 100 tisoč ljudi iz Koroške in Slovenije, so na mestnem travniku prvič organizirali leta 1393. Beseda »jormak« izvira iz besed »Jahr Markt« ali letni sejem. Slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka postavi vsako leto velik šotor ali »svavejo uto«. »Svaveja« je podjunska beseda za »slovensko«. Sejem je vreden ogleda!

Pretekli teden se je v centru K & K v Šentjanžu v Rožu/St. Johann im Rosental končala 41. Koroška likovna kolonija mladih, ki je najstarejša oblika čezmejnega sodelovanja mladih. Začela se je leta 1971 v Vuzenici in združila mlade likovnike iz slovenskega in avstrijskega dela Koroške. Ker je Slovenska prosvetna zveza iz Celovca hotela dati koloniji novo vsebino in razsežnosti, jo je leta 1991 prvič organizirala na Radišah/Radsberg pri Celovcu. Ker so se leta 1982 vključili v kolonijo Slovenci iz Porabja in leta 1988 Slovenci s Tržaškega, je kolonija začela krožiti. Tako so jo organizirali v Sesljanu in v Doberdobu v Italiji, v Monoštru na Madžarskem in v Žitari vasi/Sittersdorf in Šentjakobu/St. Jakob na Koroškem. Lanska jubilejna 40. kolonija je bila v Vuzenici, prihodnja, 42., pa bo v Italiji. Organizirala jo bo Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, ki jo vodi Igor Tutta in Sesljana, slovenskega mesta v bližini Trsta. V delo kolonije skušajo vključiti tudi Slovence s Hrvaškega.

Na zaključku letošnje kolonije v Šentjanžu, kjer so v centru K & K pripravili razstavo slikarskih in kiparskih del udeležencev dosedanjih kolonij, so povedali, da je na 41. kolonijah sodelovalo nad 1500 otrok. Razstava bo odprta do nedelje, 11. septembra. »Naša kolonija je edina, ki združuje mlade iz štirih držav,« je povedal tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle. Udeležence letošnje kolonije in goste je v imenu Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu nagovorila Breda Mulec, o zgodovini kolonije pa je govoril njen ustanovitelj Lojze Gobec iz Vuzenice. »Na kolonijah smo skupno preživeli 287 dni in ustvarili na tisoče likovnih del ter s tem pokazali svoje veselje do ustvarjanje, ateljeja in barve. Številni udeleženci naših kolonij so postali priznani umetniki ali likovni pedagogi,« je povedal Gobec in se zahvalil za pomoč pokojnemu Hermanu Veliku iz Sel in Štefanu Kresniku iz Vuzenice, ki že od vsega začetka pomaga pri organizaciji kolonije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sobota, 18. avgust 2012 / 07:00

Ognjišče in prijatelji

Tokrat je že petintrideseto srečanje Prijateljev Radia Ognjišče gostil Krvavec. Srečanja se je udeležilo kar lepo število ljudi vseh generacij. Celo deževalo je za kratek čas, a se nihče ni s tem kaj...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...