Likovna kolonija štirih dežel

Pretekli teden se je v centru K & K v Šentjanžu v Rožu/St. Johann im Rosental končala 41. Koroška likovna kolonija mladih, ki je najstarejša oblika čezmejnega sodelovanja mladih. Začela se je leta 1971 v Vuzenici in združila mlade likovnike iz slovenskega in avstrijskega dela Koroške. Ker je Slovenska prosvetna zveza iz Celovca hotela dati koloniji novo vsebino in razsežnosti, jo je leta 1991 prvič organizirala na Radišah/Radsberg pri Celovcu. Ker so se leta 1982 vključili v kolonijo Slovenci iz Porabja in leta 1988 Slovenci s Tržaškega, je kolonija začela krožiti. Tako so jo organizirali v Sesljanu in v Doberdobu v Italiji, v Monoštru na Madžarskem in v Žitari vasi/Sittersdorf in Šentjakobu/St. Jakob na Koroškem. Lanska jubilejna 40. kolonija je bila v Vuzenici, prihodnja, 42., pa bo v Italiji. Organizirala jo bo Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, ki jo vodi Igor Tutta in Sesljana, slovenskega mesta v bližini Trsta. V delo kolonije skušajo vključiti tudi Slovence s Hrvaškega.

Na zaključku letošnje kolonije v Šentjanžu, kjer so v centru K & K pripravili razstavo slikarskih in kiparskih del udeležencev dosedanjih kolonij, so povedali, da je na 41. kolonijah sodelovalo nad 1500 otrok. Razstava bo odprta do nedelje, 11. septembra. »Naša kolonija je edina, ki združuje mlade iz štirih držav,« je povedal tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle. Udeležence letošnje kolonije in goste je v imenu Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu nagovorila Breda Mulec, o zgodovini kolonije pa je govoril njen ustanovitelj Lojze Gobec iz Vuzenice. »Na kolonijah smo skupno preživeli 287 dni in ustvarili na tisoče likovnih del ter s tem pokazali svoje veselje do ustvarjanje, ateljeja in barve. Številni udeleženci naših kolonij so postali priznani umetniki ali likovni pedagogi,« je povedal Gobec in se zahvalil za pomoč pokojnemu Hermanu Veliku iz Sel in Štefanu Kresniku iz Vuzenice, ki že od vsega začetka pomaga pri organizaciji kolonije.