Učni poligon

Gonžarjeva peč (575 m) - Edina ekstremna ferata v Sloveniji, zgrajena kot učni poligon za zahtevne zavarovane plezalne poti v tujini. Kljub kratki dolžini, le 70 višinskih metrov, pride njena težavnostna ocena D/E še kako do izraza v obliki pekočih rok.

Ekstremnih zavarovanih plezalnih poti je v sosednjih državah ogromno. Niti ena od teh poti se po svoji tehnični zahtevnosti ne da primerjati niti z eno zavarovano plezalno potjo pri nas. Naše poti so speljane preko naravnih prehodov, jeklenica je pogosto le pripomoček za ravnotežje, skobe olajšajo vzpenjanje itd. Ekstremne ferate pa so speljane posiljeno, kar naravnost navzgor, na način, da so prehodi in napredovanje čim težji. Več kot nujna je moč v rokah, saj skoraj ves čas visimo na njih. Ker je takih poti čez mejo ogromno, je bil verjetno že čas, da smo tudi pri nas dobili, kratko, a sladko, ekstremno ferato severozahodno od vasi Vinska gora pri Velenju.

Pa pojdimo preverit, ali nas bodo po preplezani ferati res pekle roke.

S štajerske avtoceste se usmerimo na izvoz Žalec, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Velenju. Pred Velenjem nas oznake usmerijo desno na lokalno cesto, ki nas pripelje do vasi Vinska gora. Zapeljemo se do cerkve svetega Janeza Krstnika, kjer tudi parkiramo. Možno se je zapeljati celo do zadnje kmetije, v neposredni bližini Gonžarjeve peči. Nadaljujemo mimo kmetije in že smo v gozdu. Pot se celo malenkostno spusti in preči gozdno pobočje. Ko pridemo na razpotje, levo gre lahka, običajna pot na Gonžarjevo peč, mi zavijemo desno in v dveh korakih stojimo pred gladko skalo, ki nas vabi, da jo preplezamo. Običajno pri ocenjevanju težavnosti uporabljamo avstrijsko lestvico in po njeni klasifikaciji ima Gonžarjeva peč oceno D/E, kar je enako kot Božičev vrh v Železni Kapli in malenkost težje od Cjajnika.

Vzpon po zavarovani plezalni poti zahteva od nas popolno feratarsko opremo: plezalni pas, samovarovalni komplet, dodatno vponko matičarko, pomožno vrvico, čelado in plezalne rokavice. Priporočljivo je tudi, da si nadenemo plezalne čevlje, kajti skob ni in za napredovanje imamo na voljo le jeklenico, skalo in lastno moč v rokah.

V spodnjem delu, ki je ocenjen s C, se vzpon hitro vzpne ob jeklenici. Oprimkov je precej, a težavnost zelo hitro doseže D/E, kjer je oprimkov komaj kaj in vse storimo z močjo svojih rok in vlečenjem po jeklenici. Vzpenjamo se preko skoraj povsem gladkih plošč. Najtežjemu delu sledi odsek D, potem pa zahtevnost rahlo popusti. Sledi prečka v desno, kjer si lahko spočijemo roke. V srednjem delu se vzpenjamo preko razgibane stene s skalnimi skoki, ki nosijo oceno težavnosti B/C. Prečimo levo, mimo mogočnega hrasta. Sledi še zadnji, vršni del ferate, ocenjen z oceno D. Ja, zelo zahtevno bo tudi tik pod vrhom. Splezati moramo preko grabna v steber in po nekaj metrih navpičnice sledimo zajedi, ki olajša vzpon. Še nekaj korakov in že smo na vrhu Gonžarjeve peči, kjer je vpisna knjiga in žig. Baje je vpisna knjiga tudi sredi zavarovane plezalne poti, a moram priznati, da je, žal, nisem opazila.

Z vrha je lep razgled na Vinsko goro in okoliške hribe. Višina vzpona je 70 metrov, sidrišč v smeri je 31, 21 pa je varnostnih stožcev. Za vzpon potrebujemo približno 25 minut, za sestop pa 10 minut.

Z vrha sestopimo po običajni planinski poti, ki poteka ob žični ograji okoli stene. Učni poligon je odličen vrtec za učenje gibanja po feratah v tujini, a ob vzponu nikar ne podcenjujmo težavnosti, saj je Peč že terjala smrtni davek.

Nadmorska višina: 525 m

Višinska razlika: 70 m

Trajanje: 35 minut

Zahtevnost: 5 zvezdic