Suša se čuti, večje škode še ni
Marija Kalan iz KGZ Kranj: "Suša se čuti, vendar večje škode ni. Nekaj posledic lahko pričakujemo na planinskih pašnikih, morda malo tudi na koruzi."
Kranj – »Z gorenjskih planin, kjer so bile pred začetkom zadnjega sušnega obdobja obilnejše padavine, še ni informacij, da bi zaradi pomanjkanja paše morali odgnati živino v dolino. Vegetacija v planinah je že bolj pri koncu, odgon živali s paše bo odvisen od prve večje ohladitve, ki pa je vsaj v prihodnjih petnajstih dnevih ni pričakovati,« je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodala, da travinje ponekod občuti sušo, vendar izpada pridelka ne bo, saj je večina tretje košnje pospravljena. Prva košnja je bila malo slabša, druga in tretja pa sta bili dobri. Za pridelovanje krompirja so bile letos dobre razmere, spravilo poteka v lepem vremenu, gomolji pa bodo zaradi visokih temperatur lahko nekoliko pregreti. Po prvi večji ohladitvi bo zato treba več pozornosti nameniti zračenju in ohlajanju skladišč, že zdaj pa so noči toliko hladne, da je krompir možno kar dobro ohladiti, če ga čez noč pustimo zunaj v prikolici ali v »boks paletah«. »Silažna koruza bo zaradi visokih temperatur hitreje dozorevala. Verjetno se bodo vsaj na lažjih tleh posledice pokazale v nekoliko drobnejšem zrnju, ponekod tudi storži ne bodo zapolnjeni do vrha, vendar to ne bo bistveno vplivalo na zmanjšanje pridelka. Spravilo se bo letos lahko začelo nekoliko prej kot običajno, trenutno kaže, da bi bila glavna žetev lahko že kmalu po 15. septembru, kar bi bilo ugodno tudi za jesensko setev ozimin,« je dejala Kalanova, ki še največ škode zaradi suše pričakuje pri strniščnih setvah trav, deteljno travnih mešanic in drugih krmnih rastlin. Če so posevki že vznikli, se zaradi vročine rastline lahko posušijo. Strniščna repa za zdaj kaže dobro, koristila bi ji dež pa tudi okopavanje oz. osipavanje, saj bi se v zemlji okrog korenin ob morebitnih padavinah ustvarila zaloga vlage za nadaljnje suhe dni. Tudi strniščna ajda za zdaj dobro raste, večina že cveti, bo pa potrebovala še nekaj dežja, da bo lahko polnila zrnje.
»Suho avgustovsko vreme je za kmetijsko pridelavo dobrodošlo, saj spravilo pridelkov lahko poteka v suhem in se tla manj tlačijo pa tudi povrhnjice plodov in pridelkov so bolj utrjene, kar pomeni boljšo obstojnost v skladiščih. Če le ne bo še kakšne toče, smo lahko z vsem, kar bomo letos pridelali, kar zadovoljni,« ugotavlja Kalanova in dodaja: »Naj bo še kakšno leto takšno.«