Gneča na obali, mir na vasi

Francija ima kar dobre ceste. Avtoceste so plačljive, poseben čar pa so gorski prelazi.

Ceste po zahodni Evropi so nekaj povsem drugega kot tiste na Balkanu in evropskem vzhodu. Večja mesta s prometnejšimi smermi v državi so med seboj povezana z avtocestami, prav tako pa so dobro urejene in oskrbovane stare hitre ceste (nacionalke) in tiste, ki popotnika vodijo po podeželju. Avtoceste so tako kot v sosednji Italiji plačljive in to za naše razmere kar izdatno. Glede na to, da smo bili na dopustu in da naši spački ne gredo več kot toliko oziroma najvišjo dovoljeno hitrost dosežejo le po klancu navzdol, se kakopak na avtoceste nismo kaj prida ozirali. Pri tem nam je seveda ostal tudi kakšen evro več za bencin. Tistim, ki prvič pridejo v Francijo, se na začetku kaj rado zgodi, da v želji izogniti se avtocesti zapeljejo za modrim kažipotom in se kaj kmalu znajdejo pred cestninsko postajo. Namreč. Medtem ko pri nas in tudi večinoma drugod po Evropi na avtoceste vodijo zeleni in na nacionalne in regionalne ceste modri kažipoti, pa je v Franciji ravno obratno. Čemu? Kdo bi vedel. Sami teh težav nismo imeli, saj smo se Janezki to zapomnili na naših prejšnjih potovanjih po deželi petelinov.

Ena izmed zanimivosti, tako kot v vseh alpskih deželah, Italiji, Avstriji in Švici, so visoki gorski prelazi, preko katerih se povzpneš tudi do 3000 metrov nadmorske višine. Sami smo tokrat predvsem zaradi veličine dosežka in adrenalinskega duha premagali dva večja vzpona na cesti med Brianconom v francoskih Alpah in Nico na Azurni obali. Col de Vars na 2108 metrih je bil tako rekoč mala malica v primerjavi s Col de la Bonette na 2715 metrih. Občudujem pogum in željo, s katero so Francozi pred sto in več letih največkrat iz vojaško-obrambnih nagibov gradili te prelaze in še danes tako dobro skrbijo zanje. Dobro so urejene tudi lokalne ceste, ki se največkrat križajo kar s krožišči. Semaforizirana križišča so tukaj v manjšini, oziroma so le tam, kjer ne gre drugače, največkrat v prometnejših predelih večjih mest. Na cestah po provansalskem podeželju ni velike gneče, če pa že, jo v nekoliko bolj turistično izpostavljenih krajih naredimo predvsem turisti. Nekaj povsem drugega pa so turistična mesta na Azurni obali. Porabiti uro in več samo za vožnjo skozi Cannes, res ni nobena umetnost.