Lepa kot breskev

Ste že slišali ali še bolje, ste že na lastni koži občutili, da breskve sodijo med pomlajevalno sadje. Svež in zdrav videz naj bi si zagotovili tako z zobanjem kot s polaganjem teh slastnih poletnih sadežev na obraz. Breskve naj bi namreč koži vračale sijaj, vlažnost in elastičnost.

Perzijsko jabolko

Počasi gre h koncu poletje, skupaj z njim pa odhaja tudi slastna poletna osvežitev - breskve (Prunus persica), s katerimi smo lažje preživljali najbolj pasje dni v letu. A pozor, breskve so najslajše prav na vrhuncu zorenja in na naših tleh še niso rekle zadnje. Te okrogle rdeče-oranžne ali rumene lepotičke kakopak izvirajo iz Kitajske, kjer jih gojijo že najmanj dve tisočletji, verjetno pa še bistveno dlje. Od tam so se razširile na Japonsko, v nekdanjo Perzijo, Grčijo in Rim. Latinsko ime za breskev se glasi »perzijsko jabolko« in namiguje na to, da naj bi breskev izvirala iz Perzije, vendar, kot smo že ugotovili, ni bilo tako. Pravijo, da naj bi Aleksander Veliki breskev zanesel na staro celino, Krištof Kolumb pa je veliko kasneje poskrbel za to, da je ta okusen sadež mladosti prišel tudi v novi svet. Že stari Kitajci so poznali veliko sort breskve, danes pa jih poznamo že dva tisoč in več.

Sadje za stresne razmere

Breskve se lahko pohvalijo z velikimi zalogami kalcija, fosforja, kalija, provitamina A, vitamini skupine B, vitamina C, magnezija, selena in cinka. Ker vsebujejo veliko kalija, naj jih zobajo ljudje, ki so stalno utrujeni, imajo visok krvni pritisk, pa tisti, ki imajo motnje v delovanju živcev. Kalij je potreben za pravilno rast telesa in mišic, zato breskve ponudimo tudi našim malčkom. Tudi zato, ker so bogato obdarjene s kalcijem, ki pripomore k okrepitvi kosti, zob, nohtov in las. Fosfor podpira okostje in imunski sistem, selen je močan antioksidant, ki varuje pred razvojem nekaterih rakavih obolenj, magnezij je pomemben mineral za srce in celoten krvno-žilni sistem, mišice, kosti in živce, uravnava krvni tlak ter omogoča produkcijo energije, cink pa je bistvenega pomena za ohranjanje reprodukcijskega in imunskega sistema v optimalnem stanju ter za obnavljanje mehkih tkiv. Vemo, da je vitamin A potreben za vid, rast, zdravo kožo in prebavo. Breskve vsebujejo veliko niacina oz. vitamina B3 in mineralov ter tako dvigujejo razpoloženje in odpornost proti nevrozam, notranjemu nemiru, razburjenosti in strahu. Veljajo za koristno naravno odvajalo, zlasti pri shujševalni kuri. Preprečujejo zastajanje vode, čistijo ledvice in sečni mehur. Uživajo naj jih slabokrvni ljudje in tisti, ki jih pogosto mučijo črevesna obolenja. Ščitile naj bi tudi pred rakastimi in obolenji srca, kapjo ter visokim krvnim tlakom. Pravijo tudi, da so breskve najboljše sadje za stresne razmere, saj varujejo telesne celice in nam zvišujejo kondicijo in vitalnost.

Breskvin sok

Svež breskvin sok je dobrodejen pri srčni aritmiji, občutljivemu živčnemu sistemu in težavah z želodčno kislino. Kozarec breskovega soka na tešče olajša iztrebljanje, osvežuje, pomirja in deluje diuretično. Navzlic vsemu dobremu, kar smo povedali o breskvah, se morajo tem slastnim sadežem odpovedati diabetiki in alergiki.

Breskova maska

Maske iz breskve zelo blagodejno vplivajo na kožo, jo negujejo, odpravljajo akne in mozolje in ji vračajo sijaj. Masko, po kateri bo utrujena, starikava in koža brez sijaja postala sveža, napeta in sijoča, pripravimo tako, da dve breskvi olupimo in pretlačimo, primešamo žlico skute in moko, nato vse skupaj nanesemo na obraz in dekolte, pustimo delovati deset minut, nato speremo.