Ignacij Vok: Le razum je potreben

V torek je množico pred staro železniško postajo v Železni Kapli zunaj vnaprej predvidenega protokola, ki je veljal za postavitev prve dvojezične krajevne table, nagovoril v suknjič in pumparice oblečen možakar srednjih let. To je bil v Ljubljani rojen Ignacij Vok, ki je po drugi svetovni vojni, ko je njegovi družini, čeprav se ni ukvarjala s politiko, nova oblast pobrala vse imetje, odšel na tuje in v Nemčiji končal študij arhitekture. Živel je v različnih krajih sveta, zadnja leta pa sta njegov dom Trst in Padova. Pogosto je tudi v Železni Kapli/Eisenkappel in v Kortah/Troegern, kjer je leta 1969 kupil posestvo, poraščeno predvsem z gozdom, za katerega vzorno skrbi. Za kraj svojega urada pa je izbral staro in obnovljeno železniško postajo. V Kaplo je namreč v starih časih vozil vlak iz Sinče vasi/Kuehensdorf. »Moja družina izhaja iz stare monarhije in je bila vedno apolitična. Tak sem tudi sam. Danes vam govorim kot nevtralen prebivalec te občine,« je začel svoj torkov, sicer kratek, vendar vsebinsko zelo bogat nagovor.

»Že 43 let, odkar sem tukaj, govorim z nemško govorečimi prebivalci nemško, s slovensko govorečimi slovensko, s svojimi delavci pa tudi srbo-hrvaško. Pred leti sem postal lastnik stare železniške postaje. Z restavratorko Karmo Hoke sva na fasadi odkrila štiri napise. Najstarejši, napis kraja Železna Kapla, je iz leta 1902. Ta je obnovljen in ga lahko vidite danes. Originalni napis na stari avstrijski železniški postaji nima političnega poudarka, ampak je izraz naših korenin, dejavnik kulture. Minilo je 109 let in vesel sem, da po dobrem stoletju lahko znova pogledamo na staro tablo. Kar je najbolj pomembno za novo skupno prihodnost, lahko izrazimo in zgostimo v eni sami besedi: razum, zdrav človeški razum. In to politično in človeško, in to velja za vse. Zaupam in verjamem v te dvojezične ljudi, ki v teh krajih živijo. Zaupam našemu dvojezičnemu županu in mojemu sosedu Francu Jožefu. Zaupam in verjamem v ta prelepi dvojezični del Koroške, v to našo domovino in v njeno dvojezično prihodnost. In to v gospodarskem, socialnem in političnem ter predvsem v človeškem smislu,« je sklenil svoj nagovor Ignacij Vok.