Kislo mleko popili zakoni

Gradbena inšpektorica je odločila, da gre za nedovoljeno gradnjo, zato je za večji del osrednjega planšarskega objekta na planini Javornik v ponedeljek napovedano rušenje. Vprašanje kriznega sestanka na planini je bilo: ali se da postopek odložiti? Gre za poseben primer reševanja gorskega kmetijstva v Karavankah.

Kranj - Predsednik Agrarne skupnosti (AS) Javornik Jožef Perne je v sredo sklical krizni sestanek zaradi napovedanega rušenja zgornje polovice kmetijskega gospodarskega objekta - planšarije, ki je na planini Javornik v skupni rabi AS. Na Območni enoti Kranj republiškega inšpektorata za okolje in prostor so namreč za ponedeljek napovedali odstranitev masivno zidanega pritličja nad obstoječo kletjo, mansardnega dela in dveh nadstreškov zaradi nedovoljene gradnje, kot so utemeljili. Sredinega sestanka, na katerega je Perne na planino povabil predstavnike države in lokalne skupnosti, so se udeležili tržiški župan in poslanec Borut Sajovic, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Igor Hrovatič in pravnica pri KGZS Janja Virant, odvetnik AG Marko Klofutar, kmetijska inšpektorica Darja Iskra, Matjaž Meglič iz kranjskega zavoda KGZS in nekateri člani gospodarskega odbora AS Javornik.

Osebno zagotovilo je bilo premalo

Jožef Perne je segel precej v preteklost, več kot 550 let nazaj, odkar po virih obstaja planina. V novejšem času pa, kot je poudaril: »Leta 1994 smo spet vzpostavili agrarno skupnost z dvajsetimi člani na vseh deležih, denacionalizacijski postopek je trajal do leta 2000. Tedaj smo kot o dolgoročnem interesu, da planšarija obstane, začeli razmišljati o revitalizaciji pastirskega selišča – o osrednjem objektu s sprejemnim in gostinskim delom, mlečno predelovalnim delom in šestimi pastirskimi stanovi okrog njega. Zamisel smo preverili pri tedanjem vodstvu občine Tržič, kjer so še istega leta dopolnili občinski odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Tržič. Med take objekte so uvrstili tudi pastirske stanove do štirideset kvadratnih metrov površine. Na osnovi tega smo na Upravno enoto (UE) Tržič vložili zahtevo za izdajo odločbe o priglasitvi del za obnovo pastirskih stanov. Zahtevek so zavrnili zaradi nepriznanja statusa lastnikov tedanjim članom agrarne skupnosti, ker so bili v zemljiški knjigi vpisani še njihovi pravni predniki; vpisano pa je bilo ime AG Javornik, vendar ji niso priznali lastniškega statusa. Leta 2002 je eden od naših članov postavil kočo na osnovi občinskega odloka in obnovil eno planšarijo, a bi jo moral po odločbi inšpektorata odstraniti. Leta 2003 je bil sprejet nov zakon o graditvi objektov; če torej v skladu z lokacijsko informacijo objekt ustreza statusu pomožnih objektov, se ta lahko zgradi brez gradbenega dovoljenja. Pridobili smo namensko lokacijsko informacijo in na UE Tržič preverili, ali ta zadošča za začetek gradnje. Dobil sem osebno zagotovilo, da to zadošča. Leta 2009 smo dobili hišne številke, občina nam je začela zaračunavati prispevek za stavbno zemljišče. Dve leti je bilo v redu, potem pa se je začelo splošno nesprejemanje naše zamisli, kako planino oživiti. Pojavljati so se začela nasprotovanja, prijave in očitki, da imamo vikende. Stvar je šla tako daleč, da je inšpektorica izdala odločbo, da objekti ne ustrezajo znani lokacijski informaciji.«

Projekt je že pravi, a mimo predpisov ne gre

Tržiški župan in poslanec Borut Sajovic je poudaril, da je projekt revitalizacije planine pravi, da je pripravljen pomagati, vendar čez predpise nihče ne more: »Treba si je naliti čistega vina, tudi kar se odlokov tiče. Ljudje ali so bili zavedeni ali ne, vendar je v občinskem odloku vsak videl samo tisto, kar je sam želel videti. Občinski odlok je bil res dopolnjen leta 2001, vendar so že prvemu, ki je prišel na UE Tržič po gradbeno dovoljenje, povedali, da je odlok nezakonit. Tudi ministrstvo za okolje in prostor je temu pritrdilo in Zakon o urejanju prostora je ta odlok tudi razveljavil. Pred požarom leta 1993 je na tem mestu stala drugačna pastirska koča, ki je bila delno v lasti športnega društva in jo je do danes nepojasnjen požar uničil. Ne morem pa razumeti tega, da se je tu gradilo še naprej, čeprav so že prve nedovoljene gradnje imele težave z inšpekcijskimi nadzori. Na delo inšpekcijskih služb in državnih organov nimam nobene pripombe, delali so korektno, po zakonih, je pa naloga tudi nas, poslancev, da sprejemamo zakone, ki bodo sledili duhu časa.«

Sajovic je še povedal, da poteka postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta, ki bi lahko rešil tudi nekatere probleme na planini, vendar ta po njegovi oceni ne bo sprejet prej kot v dveh letih. »Ne morem verjeti, da ste tak objekt zidali brez gradbenega dovoljenja, ki bi se lahko pridobilo, če bi rešili zadeve znotraj agrarne skupnosti in končali dedne postopke. Zadeva bo lažje rešljiva tudi, ko bo sprejeta novela zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, ki sva jo vložila s Križmanom, ki med drugim predvideva namesto popolnega soglasja 75-odstotno soglasje članov agrarne skupnosti. Želimo si, da se dedni postopki poenostavijo, predvsem pa se mi zdi, da je izvirna napaka zakona, ki premoženje, ki je zgodovinsko pripadalo kmetiji in enemu gospodarju, deli v skladu z evropsko prakso na vse dediče. To v praksi pomeni, da namesto hišnega gospodarja lahko odloča tudi od dvajset do štirideset dedičev, ki s kmetovanjem nimajo nobene zveze in jih zanimata samo denar in dediščina.«

Prošnja za ustavitev roka za rušenje

Direktor Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije (KGZS) Igor Hrovatič pa je poudaril: »Opraviti imamo z veliko skupino ljudi, ki niso pravniki in so šli v uradne inštitucije in od uradnikov dobili določena navodila in določene dokumente, po katerih so v dobri veri tudi ravnali. To ni tako zanemarljiva zadeva, zato ne moremo kar reči, da je agrarna skupnost delala mimo predpisov. To planino vidim kot »vzorčno«: živimo v nekem drugačnem času kot pred stotimi leti in temu primerno je prilagojen tudi ta skupni objekt, ki po moji oceni niti ne izstopa. Na Dolenjskem na primer so objekti (zidanice) s podobno problematiko. Zidanica je postala predmet turistične ponudbe, v dokumentih lokalne skupnosti pa je opredeljena kot gospodarski objekt, v katerem se izvaja gospodarska dejavnost, možen pa je tudi bivalni del pod vnaprej znanimi pogoji. V primeru planšarske koče bi se dokumenti lahko specificirali, da je to gospodarski objekt, ki služi tudi za bivanje ljudi, ki tukaj delajo in dejansko izvajajo primarno kmetijsko dejavnost.«

Kot je še dejal Hrovatič, so v KGZS pripravili ustrezno pisno argumentacijo, da do rušitve skupnega objekta v ponedeljek ne pride: »Pismo smo naslovili na kranjsko območno enoto Inšpektorata RS za okolje in prostor, z vsebino smo seznanili tudi občino Tržič in republiški Inšpektorat za okolje in prostor. Glavna poanta pisma je, da se ustavi rok za rušenje skupnega objekta in omogoči, da se izpeljejo vsi upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za skupni objekt. V pismu smo tudi navedli, da je v proceduri novela zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnost, s katero se določa tudi možnost lažjega pridobivanja takšnih dokumentov.«