Nostalgija po Spielbergu

Sestavljanje družine: mladina v filmu Super 8 snema nizkoproračunsko grozljivko, kateri pobegla pošast močno zviša produkcijsko vrednost.

Filmu Super 8 se pozna, da ga je produciral veliki Steven Spielberg, za čigar večino filmov je značilna necela, ogrožena družina, ki jo skuša Spielberg znova sestaviti – od filmov Teksaški ekspres, Bližnja srečanja tretje vrste, Imperij sonca, Poročilo manjšine, Ujemi me, če moreš, Vojna svetov pa do iskanja očeta Indiane Jonesa ter Reševanje vojaka Ryana. Nepopolno družino spraviti v celoto je bil imperativ teh filmov. In Spielberg je uporabil vsa filmska sredstva, da bi pri tem uspel.

Filmski navdušenci pa so tudi otroci v filmu Super 8 (igrajo jih Joel Courtney, Elle Fanning, Riley Griffiths ...), ki snemajo svoj film, malo grozljivko, s katero želijo sodelovati na lokalnem festivalu filmov, posnetih na osemmilimetrski trak. Snemanje prizora na železniški postaji pa jih potegne v cono somraka, saj jih začne ogrožati pošast, ki pobegne z iztirjenega vlaka. Toda tako kot v kultni seriji Skrivnostni otok, katere avtor je J. J. Abrams, režiser filma Super 8, se tudi tu kmalu izkaže, da ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. V duhu Spielbergovih filmov pošast namreč ni zgolj predator, temveč ubežnica pred Zakonom, žrtev hladnovojne paranoje vojske, ki na njej izvaja mučne eksperimente. Vojska je bolj srhljiva od same pošasti, ki se, tako kot E.T., želi le vrniti domov.

Film Super 8 je poklon Spielbergovemu cinefilskemu entuziazmu ter obenem poskus sestaviti družino mladega protagonista, ki mu na začetku filma v tovarniški nesreči umre mati. Prav z vztrajnostjo snemanja namreč uspe otrokom sestaviti svoj film, Abramsu pa rehabilitirati družinske odnose, pa čeprav brez matere. Film se dogaja leta 1979, torej ob koncu obdobja, ko je bil pobeg iz lovk tehnokratskega neoliberalnega kapitalizma še možen, pa četudi z vesoljsko ladjo daleč v vesolje. Vrnitev domov je še obstajala. Naslednji dan so se začela osemdeseta.

Ocena: 4/5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / četrtek, 19. november 2009 / 07:00

Lani izguba, letos morda ničla

V Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica upajo, da se bodo letos izkopali iz rdečih številk. Pri kovanju dobička jim morebitno upravljanje Prešernove in Finžgarjeve hiše ne bo v bistveno pomoč.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Čas za mladost v Kranju

Minuli konec tedna se je v gorenjski prestolnici začel 13. festival Teden mladih.

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Razdeljeni bi dobili več kot enotni

Zgornja Gorenjska želi postati samostojna pokrajina. Izračuni kažejo, da bi v razdeljeni Gorenjski zaradi slabše razvitosti dobila več denarja za naložbe in razvojne programe kot v enoviti.

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Pohvala za prvomajsko budnico

Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora ima pomembno kulturno poslanstvo, tokrat pa ga moramo pohvaliti za vsakoletno prvomajsko budnico po mestu. V svojem jutranjem pohodu se ustavijo na stalnih...

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

eGorenjska bo nova prelomnica

"Osebno razvoj eGorenjske primerjam z dvema zgodovinskima prelomnicama. Prva je bila uveljavitev obveznega osnovnošolskega sistema v času Marije Terezije, druga pa vzpostavitev železničarske mreže po...

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Zala in Aleksandra

Na odprtju slikarske razstave Mojce Sekulič Fo v Kosovi graščini sta nastopili mladi glasbenici iz Glasbene šole Tržič in Glasbene šole Radovljica. Zala Marn igra klarinet že šesto leto, s...