Več klopnega meningoencefalitisa

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / sreda, 17. avgust 2011 / 06:00

Največ jih je letos na Gorenjskem za to boleznijo zbolelo s škofjeloškega območja. Na kranjskem območju beležijo več Lyme borelioze.

Kranj - Po Zakonu o nalezljivih boleznih je nekatere bolezni treba prijavljati, mednje spadata tudi klopni meningoencefalitis (KME) in Lyme borelioza (LB). »Na Gorenjskem dobimo največ prijav ravno za LB in KME, ki nam jih pošljejo zdravniki, ki pri bolnikih postavijo diagnozo. Podatki kažejo, da je obolevanje prebivalstva za boleznimi, ki jih prenašajo klopi, na Gorenjskem pogostejše kot povprečno v Sloveniji,« je povedala prim. doc. Irena Grmek Košnik, direktorica ZZV Kranj.

Lani so na ZZV Kranj za LB in KME prejeli 764 prijav, od tega 728 prijav za LB in 36 prijav za KME. »V letošnjem letu pa smo od 1. januarja do 9. avgusta prejeli že 617 prijav za LB in petdeset prijav za KME, kar do sedaj pomeni že štirinajst obolelih za KME več kot v lanskem letu,« je primerjala Monika Ribnikar, dipl. sanit. ing. iz ZZV Kranj. Največ je okuženih za LB na Gorenjskem s kranjskega območja, in sicer kar 210 ljudi, za KME pa s škofjeloškega območja, in sicer 20. »LB zdravimo z antibiotiki, za KME nimamo zdravila, lahko pa bolezen preprečimo s pravočasnim cepljenjem,« je poudarila Irena Grmek Košnik.

»Ko gremo v naravo, bodimo primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito z oblačili svetle barve, saj na njih lažje opazimo klope. Najpomembneje je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, dobro pregledamo, zamenjamo oblačila in odstranimo morebitne prisesane klope. Če to naredimo dovolj zgodaj, je možnost okužbe manjša. Mesto ugriza klopa opazujemo še nekaj tednov. Na klope pa ne smemo pozabiti tudi na vrtovih, na travnikih in v parkih,« je opozorila Nina Pisk, mag. farm., vodja farmakoinformativne službe pri Gorenjskih lekarnah, in dodala: »Možna je tudi zaščita z uporabo repelentov, vendar zaščita s sredstvi za odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva in deluje le določen čas. Že pred nakupom je treba preveriti, ali izdelek ščiti tudi pred klopi. Pogost vzrok za nepopoln učinek je tudi nepravilna uporaba repelentov, zato je treba pazljivo prebrati navodila proizvajalca. Izdelkov ne nanašamo na odrgnine, rane ali vneto kožo. Posebej pozorno je treba izbrati izdelek za otroke, ki naj ga otroci ne uporabljajo sami. Ko ne potrebujemo več zaščite pred klopi, kožo dobro umijemo z vodo in milom.«