Ne preganjajo ga od računalnika

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 17. avgust 2011 / 06:00

Klemen Kloboves ni navaden računalniški navdušenec, ki bi ga starši morali poditi od računalnika, pač pa udeleženec olimpijade za informatike, ki se je letos s Poljske vrnil s srebrnim odličjem.

Škofja Loka - Klemen Kloboves je poleg tega tudi eden od zlatih maturantov škofjeloške gimnazije z doseženimi 32 točkami. »Nisem se posebej potegoval za uspeh na maturi. Rekel sem si: kar bo, pa bo. Ni bilo treba veliko truda, z zdravo pametjo se da marsikaj doseči,« o svojem maturitetnem uspehu razmišlja Klemen. Kronal pa ga je z udeležbo na dveh mednarodnih tekmovanjih iz informatike. Najprej je s srednjeevropske olimpijade prinesel srebrno medaljo, nato pa je odšel še na svetovno tekmovanje na Tajsko, kjer pa mu je, pravi, do bronastega odličja zmanjkalo nekaj deset točk.

Kako se človek sploh uvrsti na olimpijado iz znanja, so tudi zanjo potrebna predtekmovanja kakor v športu? Klemen Kloboves razlaga: »Imamo dve ločeno organizirani državni tekmovanji, eno pripravlja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, drugo Inštitut Jožef Stefan. Nato so najboljši s teh tekmovanj povabljeni na izbor, ki da najboljše štiri za mednarodno olimpijado. Gre za napol matematično tekmovanje in brez točno določenega znanja se ne da priti zraven. Imel sem srečo, da sem se lahko na zavodu za računalniško izobraževanje udeležil posebnega tečaja, ki mi ga je plačala šola, kjer sem dobil dodatno znanje.«

Klemen se je v omenjenih predtekmovanjih kar dvakrat uvrstil v štiričlansko ekipo, za srednjeevropsko olimpijado na Poljskem in za svetovno na Tajskem. Na prvi je bilo sicer manjše število udeležencev (okoli štirideset), a zelo ostra konkurenca, saj so v srednjeevropskih državah zelo močni v računalniškem znanju. Tekmuje se v programiranju, pove Klemen, pri čemer pa ni dovolj, da tekmovalec napiše določen računalniški program, pač pa se poleg »pravilnosti rezultata« upošteva tudi čas in še vrsta drugih pomembnih parametrov. Sam ima kar nekaj izkušenj v programiranju, saj je to njegov konjiček, kljub vsemu pa je tekmovanje nekaj drugega. Ko je bil izbran in se je ob pomoči mentorja začel pripravljati nanj, je moral najprej doumeti koncept tekmovanja, potem pa je stvar lažje stekla. Pripravljal pa se je tudi tako, da je reševal naloge, ki so na voljo na spletu.

Dosežka na olimpijadi za informatiko je vesel, fino je dobiti takšno priznanje, pravi. Poleg znanja, ki ti ostane, lahko pomeni tudi dobro priporočilo, če bi želel denimo na prakso v tujino. Enemu njegovih prijateljev z lanskim dosežkom z olimpijade znanja so se odprla vrata za počitniško delo v Kaliforniji. Tudi meni bi bilo všeč kaj takega, pravi Klemen. Nekaj počitniških izkušenj s programiranjem za domača podjetja pa že ima. Vesel pa je, da niso zgolj tehnične, pač pa se je naučil tudi kaj o poslovnem okolju, o delu s strankami, o odnosih …

Mladi ljudje imajo običajno veliko interesov, Klemenov glavni pa je računalništvo: »Računalniki me zelo zanimajo, tako jim posvetim tudi veliko prostega časa. Ne bi pa mogel reči, da sem temu posvetil svoje življenje. To pač rad počnem in veliko časa preživim pri računalniku.« Se njegovim staršem morda zdi, da preveč tiči pred računalnikom, ga morajo kdaj odganjati od njega? Nič več, pravi Klemen, ki je imel opravka tudi z igricami kot veliko njegovih vrstnikov. Vendar mu je danes pomembneje to, kar se lahko z računalnikom naučiš ali ustvariš.

In kakšen študij si je izbral računalniški zanesenjak? Interdisciplinarni študij računalništva in informatike.