Nov gozdarski načrt

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 13. avgust 2011 / 06:00

V blejskem zavodu za gozdove so pripravili osnutek novega gozdno gospodarskega načrta enote Bled za obdobje 2011-2020.

Bled - Načrt bo do 22. avgusta vsak delovni dan od 7. do 15. ure javno razgrnjen na sedežu zavoda na Bledu in na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v ponedeljek, 22. avgusta, ob 12. uri pa bo na Bledu še javna obravnava. Lastniki gozdov in vsi drugi zainteresirani lahko dajo pripombe na načrt v pisni obliki na mestu razgrnitve načrta, na zavod jih lahko pošljejo po elektronski ali navadni pošti, pripombe pa bodo možne tudi na javni obravnavi.

Kot ugotavljajo v zavodu, je v enoti, ki obsega 4687 hektarjev gozdov v katastrskih občinah Zasip, Podhom, Rečica, Bled, Želeče, Bohinjska Bela, Višelnica 1, Višelnica 2, Spodnje Gorje, Zgornje Gorje in Poljšica, glavni problem nestabilnost sestojev, ki so zato bolj občutljivi na naravne ujme in v zadnjem času na močne napade lubadarja. Razlogov za nestabilnost je več, med drugim pomanjkljiva nega in prevelik delež smreke na rastiščih, ki zanjo niso primerna. Velik problem v enoti je tudi neenakomeren posek, na nekaterih območjih je zaradi sanacije ujm večji od načrtovanega, na drugih, kjer ni redčenja, se zaloga lesa kopiči in se povečuje nevarnost za hude posledice ob ujmah. Na območjih, ki sta jih prizadela veter in sneg, so lastniki v mnogih primerih prepočasi pospravili poškodovano drevje, posledica je pretirana namnožitev lubadarja. Skoraj 94 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, posestna sestava je neugodna, velikemu delu lastnikov gozd ne predstavlja pomembnega dohodkovnega vira, zato ne kažejo zanimanja za gospodarjenje. Precejšnja površina gozdov v enoti ni odprta s prometnicami, gospodarjenje v teh predelih je bolj ali manj prepuščeno naravnemu razvoju. Da bi z gozdovi lahko enakomerno gospodarili po vsej enoti in pri tem uporabljali tudi sodobno tehnologijo, bi v prihodnjih desetih letih morali zgraditi 15 kilometrov cest in 30 kilometrov vlak. Novi načrt daje prednost odpiranju gozdov na območjih Fajfarca, Figovec, Zatrnik, Stovičje, Hom, Strmole, Pod Perniki, Pod pečmi, Vodice, Slamniki, Stan in Skledavca. Nega gozdov je marsikje pomanjkljiva, v višje ležečih predelih je problem gozdna paša, pri listavcih bi z boljšo nego lahko dosegli tudi boljšo kakovost, na območjih, kjer se pozimi zadržuje jelenjad, nastajajo poškodbe na drevju. Lesna zaloga se je v zadnjem desetletju povečala, pri tem pa se zmanjšuje delež smreke in povečuje delež bukve in plemenitih listavcev. Posek je bil v minulem desetletju zaradi naravnih ujm in pretirane razmnožitve lubadarja večji od načrtovanega, pri iglavcih kar za petino in v državnih gozdovih za polovico. Lastniki bodo v prihodnjih desetih letih lahko posekali 237 tisoč kubičnih metrov drevja, kar pomeni v primerjavi s prejšnjim načrtom povečanje za 66 tisoč kubičnih metrov.