Gorenjci bodo plačevali po porabi
Večina večstanovanjskih objektov v Sloveniji stroške ogrevanja še vedno deli po kvadraturi ogrevane površine, čeprav je po energetskem zakonu treba do 1. oktobra obvezno vgraditi merilnike toplote.
Kranj – Vgradnja delilnikov toplote uporabnikom omogoča, da plačujejo ogrevanje po dejanski porabi. »Pavšalno plačevanje toplote po ogrevani površini ne spodbuja učinkovitega ravnanja z energijo, kar pa je nujno iz okoljskih in energetskih razlogov. Prihranki so zato tudi v interesu države,« je pred časom povedal Janez Kopač, direktor direktorata ministrstva za gospodarstvo.
»Čez 80 odstotkov vseh stanovanj v našem upravljanju je bilo že prejšnjo kurilno sezono opremljenih z merilniki toplote in smo jih upoštevali pri obračunu dejanskih stroškov,« o izpolnjevanju zakonske obveze do 1. oktobra pravi Peter Kern, vodja enote Nepremičnine pri Domplanu, ki je eden največjih gorenjskih in slovenskih upravljavcev. Dodaja, da so z delilniki orali ledino v državi, do zakonskega roka pa bodo imeli skoraj vsi lastniki vgrajene delilnike.
Zakaj ne vsi? »Izjema so stavbe, ki jih imamo v upravljanju, vendar so priključene na kurilnice drugega upravljavca ali stavbo ogreva več kurilnic in želijo lastniki deliti stroške po kurilnicah,« pojasnjuje Kern. Podobno je tudi pri stavbah, ki jih upravlja Dominvest. Bogdan Sredanovič pravi, da imajo sedaj vgrajenih dobre tri četrtine delilnikov: »Približno petina bo vgrajenih do začetka prihodnje kurilne sezone, nekaj deset stanovanj pa bo ostalo zaenkrat neopremljenih. Razlogi so v tehničnih pogojih, nekateri lastniki pa imajo tudi pomisleke o smotrnosti vgradnje. Za slednje verjamem, da jih bomo prepričali v nasprotno.«
Prepričevanje lastnikov je bilo na začetku, pred šestimi leti, res težko, ugotavlja Kern: »Ko pa smo prve korake prebili in smo skupaj z lastniki ugotovili, da delilniki prinašajo pravičnejšo delitev stroškov, je šlo lažje.« Stroški vgradnje so od 32 do 36 evrov na radiator, enkrat na leto je treba na stanovanje računati tudi deset do 14 evrov za stroške odčitavanja in obračun. »Poraba toplote za ogrevanje in posledično stroški pa se nedvomno znižajo. Po naših podatkih se po prvi kurilni sezoni znižajo za deset do 15 odstotkov, v naslednjih pa še za nekaj dodanih odstotkov,« smiselnost vgradnje delilnikov utemelji Sredanovič. Podobno ugotavlja tudi Kern, le da so v Domplanu opazili tudi izjeme, ki so po vgradnji delilnikov toplote privarčevali tudi tretjino stroškov za ogrevanje.
Oba sogovornika se tudi strinjata, da lahko lastniki privarčujejo še več, vendar z novimi investicijami: vgradnjo termostatskih ventilov, obnovo fasad, menjavo stavbnega pohištva in drugo. Medtem ko se lastniki množično odločajo za obnovo fasad, saj hkrati polepšajo še stavbo, pa se veliko manj odločajo za investicijo v hidravlično uravnoteženje centralnega ogrevanja. Sredanovič celo pravi, da zanimanje je, izvedba pa je nična. Ta bi lastnike stala dobrih pet tisočakov, omogočila pa vsem, da prihranijo nov kupček denarja.