Počitnice v Sloveniji

Vedno več koroških otrok, ne le iz slovenskih, ampak tudi iz narodnostno mešanih družin preživlja del počitnic v Sloveniji. V sodelovanju s slovenskimi partnerji jih organizirata predvsem Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Prva je tudi letos organizirala Ustvarjalne počitnice v Piranu, ki se jih je udeležilo okrog 40 otrok, druga pa tradicionalne, že 23. Jezikovne počitnice v Novem mestu.

O jezikovnih počitnicah v Novem mestu, kjer je letos štirinajst dni preživelo 34 otrok, je pripovedovala Gabi Frank iz Celovca, profesorica slovenščine in ruščine, ki že več let sodeluje pri jezikovnih in tudi drugih dejavnostih Krščanske kulturne zveze. »Počitnice organiziramo v sodelovanju z osnovno šolo Grm. Otroci prebivajo pri družinah. Dopoldne so v šoli, kjer potekajo poleg jezikovnega pouka še druge dejavnosti, od športa do umetniškega ustvarjanja, po šoli pa je skrb zanje prepuščena družinam. Presenečena sem nad njihovo skrbjo za otroke in nad prizadevanjem, da bi bilo njihovo bivanje res prijetno. Dobesedno jih vzamejo za svoje. To je velika odgovornost, saj štirinajst dni skrbeti za otroka iz drugega okolja ni enostavno. Se pa v teh štirinajstih dneh stkejo številna prijateljstva, ki trajajo vse življenje,« je povedala Gabi Frank. »Jezikovni pouk poteka na več ravneh. Glede na znanje slovenščine so otroci razdeljeni v štiri ali pet skupin. Letos smo imeli prvič tudi skupino začetnikov. Večina otrok je dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca. Nekaj jih je tudi iz nemško govorečih družin. V Novo mesto prihajajo z boljšim ali slabšim šolskim znanjem slovenščine, ki ga tu na sproščen način nadgradimo z živim jezikom.«

Slovenščina se bo na Koroškem ohranila le v primeru, če jo bomo govorili po družinah, pravi o prihodnosti jezika Gabi Frank. Žal v slovenskih družinah vedno redkeje govorijo slovensko, pomena svojega maternega jezika pa se premalo zavedajo tudi mladi. Preveč ljudi prepušča odgovornost za učenje slovenščine le šoli, kjer se otroci sicer nekaj naučijo, vendar to ni dovolj. Treba ga je govoriti v živo, v prepričanju, da je to tvoj materni jezik in ne eden od tujih jezikov, kamor večkrat tudi že uvrščajo slovenščino.