Večni Kalinka in Katjuša

Ruski kozaki so s svojim živahnim in barvitim nastopom v soboto osvojili občinstvo kranjskogorske dvorane Vitranc.

Več kot tisoč ljudi si je ogledalo sobotno gostovanje državnega plesnega ansambla Ruski kozaki v Kranjski Gori. Predstavili so se z glasbo, plesom, pesmijo, akrobacijami, elementi baleta. Neverjetna ubranost in ritmičnost, izbrani kostumi, pa so obiskovalce v dvorani naravnost navdušili.

Državni plesni ansambel Ruski kozaki sestavlja petdeset izkušenih plesalcev, glasbenikov in pevcev, s svojim programom pa ansambel odstira tradicijo kozakov z območja ob Donu, hkrati pa z izborom znanih ruskih pesmi in plesov opozarjajo na priljubljenost ruske kulture v svetu.

Program, ki so ga predstavili, je sestavljen iz dveh delov, z dvajsetminutnim vmesnim odmorom, zasnovan pa tako, da se je vzdušje v dvorani stopnjevalo, ploskanje postajalo daljše in postajalo glasnejše tudi med nastopi. Drugi del je iz grl obiskovalcev izvabil celo kakšen krik navdušenja.

Prvi del je zaznamovala uvodna bojna koračnica Mi, ki jo izvaja ves ansambel z virtuoznim solistom, zaključila pa ravno tako koračnica, Slovankino slovo, delo ruskega skladatelja Vasilija Ivanoviča Agapkina, ki naj bi nastalo na začetku balkanskih vojn. V drugem delu pa smo za začetek slišali rusko, po vsem svetu znano, Kalinko, spremljali ples na priljubljeno melodijo Črne oči - po ljudskem izročilu je namreč kozakinja že samo z zamahom z rutico ustavila prepir med kozakoma, ki sta se sprla za njeno naklonjenost. Črne oči naj bi bil ples kozakov ob Volgi. Katjuša pa je ples, ki je ravno tako zasnovan na priljubljeni ruski pesmi iz obdobja velike domovinske vojne 1941-1945. Pripoveduje o dekletu, ki pričakuje svojega ljubljenega, da se vrne iz vojne. Ansambel je Katjušo prihranil za konec svojega plesno pevskega spektakla.