Pogrešajo mlade čebelarje

V Čebelarskem društvu Goriče praznujejo letos 50-letnico delovanja. Želijo pomladiti vrste in urediti lastne prostore.

Goriče – V krajih pod Zaloško goro in Storžičem so čebelarili že pred prvo svetovno vojno, a začetek organiziranega delovanja sega v leto 1961, ko so ustanovili čebelarsko društvo. Petdesetletnico so praznovali ob koncu junija, ko so pri lovskem domu na Pangršici pripravili medene dneve in slovesnost, na kateri so razvili nov društveni prapor in podelili priznanja. Za prapor so prispevali denar člani društva ter še 37 donatorjev. Čebelarska zveza Slovenije je društvu podelila priznanje Antona Janše tretje stopnje, Čebelarska zveza Gorenjske predsedniku društva Frideriku Maliju priznanje druge stopnje, društvo pa Janezu Petaču s Pangršice in Janezu Perčiču iz Babnega Vrta priznanje tretje stopnje. Izdali so tudi zbornik, v katerem so predstavili društveno dejavnost in čebelarje, člane društva, med njimi tudi 91-letnega Ivana Malija, enega od ustanoviteljev čebelarske družine v Goričah.

Kot je povedal predsednik Friderik Mali, društvo šteje 25 članov z območja od Preddvora do Seničnega, ki imajo vsak od pet do petindvajset panjev, skupno okrog dvesto. Med člani prevladujejo starejši od 55 let, mladih je malo. Da bi tudi med mladimi spodbudili zanimanje za čebelarstvo, je v minulem šolskem letu na podružnični osnovni šoli Goriče začel delovati čebelarski krožek. Učenci so svoje vtise o čebelah in delu v krožku opisali tudi v zborniku. »V krožku se učimo vse o čebelah. Imamo zelo dobrega mentorja, povabil nas je tudi domov k čebelnjaku,« je zapisala Lea Krišelj, ena od desetih članic krožka. V društvu se prizadevajo, da bi s pomočjo Čebelarske zveze Slovenije postavili pri šoli učni čebelnjak.

»Na našem območju so dobre naravne možnosti za čebelarjenje, med, prevladuje gozdni in cvetlični, je kakovosten, okusen. Tu imajo čebelnjake tudi čebelarji od drugod,« pravi Friderik Mali in dodaja, da je letos zaenkrat kar dobra letina, nekaj težav jim v tem mesecu povzroča le mana, ki jo čebele tudi nabirajo. Povprečna letna pridelava medu se giblje od 15 do 25 kilogramov na panj, kar je odvisno od vremenskih razmer. Vsako leto jim čez zimo odmre kakšna čebelja družina, a večjih poginov ne beležijo. Dokaj velik izpad je bil pred dvema letoma, tedaj je bi razlog za to neučinkovito zdravilo zoper varojo. »Naši člani jo preprečujejo z naravnimi sredstvi, to je z mravljično in oksalno kislino,« pravi Friderik Mali in dodaja, da si v društvu želijo tudi lastnih prostorov. Načrti so, da bi postavili čebelnjak s prostori za sestanke in arhiv, kar pa bi bil ob skromnih dohodkih velik finančni zalogaj.