Države nam manjka

»Ta dva naroda, Slovani in Antje, nimajo enega moža za vladarja, temveč že od nekdaj živijo kot demokratično ljudstvo in zato vedno javno razpravljajo o koristnih in škodljivih zadevah.« To je v 6. stoletju o naših prednikih in njihovi nagnjenosti k demokraciji zapisal znameniti Prokopij, zadnji veliki zgodovinar antičnega sveta. In to poldrugo tisočletje pozneje pravzaprav še vedno drži. Slovenci v Republiki Sloveniji, državi, ki jo imamo komaj dvajset let, živimo v parlamentarni in ne v predsedniški demokraciji, torej nimamo »enega moža za vladarja«, tako kot Američani, Francozi, Rusi … Imamo državni zbor, v katerem naši poslanci vneto in še »vedno javno razpravljajo o koristnih in škodljivih zadevah«, zadnje čase bolj o škodljivih kot o koristnih. Predsednik republike je prvi mož te države le formalno, ustava mu ne daje nobene dejanske oblasti, ni vladar. V dolgih stoletjih, ko smo imeli Slovenci »enega moža za vladarja«, naj je bil Habsburžan, Karađorđević ali rajnki Maršal, nismo prav veliko parlamentarizirali, bili smo poslušno in ubogljivo ljudstvo. Ko smo se po mnogih stoletjih povrnili v demokratično stanje, bi najraje samo še razpravljali, državo bi pa kar odpravili.

Na svojem nedavnem javnem nastopu v ljubljanskem Kinodvoru je svetovni filozofski zvezdnik Slavoj Žižek spet blestel pred polno dvorano in med drugim polemiziral tudi s trditvijo Janeza Janše, da potrebujemo Slovenci »več domovine«. Domovine kot prispodobe »desne Slovenije«, ki ji vladata JJ in RKC. »… me je strah formule Janeza Janše, ko pravi, da potrebujemo več domovine. Ne, več države potrebujemo. Država nam manjka,« je zatrdil Žižek. Sicer ne vem natančno, kako je to mislil, a po mojem gre za to, da nam manjka pravne države. Saj se nam res dogajajo čudne reči. Vlada predlaga parlamentu nov zakon, ta ga sprejme, potem pa ga »ljudstvo« sesuje na referendumu. Vlada v državnem zboru nima več večine, prvi minister je izgubil skoraj vso avtoriteto, zdaj odstopa še predsednik državnega zbora. Zdi se, da bo res še najbolje, če se parlament razpusti in gremo na volitve. A kdo ga bo razpustil? V državah, ki imajo »enega moža za vladarja«, ima ta tudi ustavno moč, da razpusti parlament. Naš predsednik je nima. Razpustijo se lahko le poslanci sami, ti pa si tega najbrž sploh ne želijo, saj mnogi niso prepričani, da bodo na predčasnih volitvah ponovno izvoljeni. Agonija oblasti se tako lahko podaljša še za eno leto, do rednih volitev jeseni 2012.

Novi državni zbor bi moral najprej spremeniti ustavo. Povišati prag, čez katerega mora tisti, ki predlaga referendum, tako pri številu podpisanih predlagateljev kot v volilni udeležbi; rezultat referenduma bi bil veljaven šele, če bi se ga udeležila vsaj polovica vseh volilnih upravičencev. Kazalo bi tudi, da bi dali v ustavi več oblasti predsedniku republike – da bi ta lahko udaril po mizi, kadar bi šlo parlamentariziranje in referendumiranje le predaleč. Pri nas premnogi državljani mislijo, da je država isto kot državna birokracija, ki je je dejansko preveč. Vendar, kot rečeno: ne gre za birokratske aparate države, temveč za pravno državo, za njeno učinkovitost, ko je treba poloviti in obsoditi tatove državnega (nekdanjega »družbenega«) premoženja, ko je treba sprejeti in tudi uveljaviti nujne zakone in ne dopustiti njihovega rušenja na nedeljskih referendumih, ki se jih udeležuje le manjši del državljanov. Gre za državo, ki bi bila v svojem delovanju cenejša in bolj učinkovita, predvsem pa pravna. Takšne nam gotovo manjka in ob dvajsetletnici RS bi bil že čas, da jo dobimo.