Prepovedali fasade kričečih barv

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Domžale / petek, 22. julij 2011 / 06:00

Domžalski svetniki so sprejeli odlok, ki na fasadah dovoljuje le uporabo svetlih barv zemeljskih odtenkov, saj naj bi živobarvne in kričeče fasade predstavljale nasilje nad okoljem. Omejitve, kot kaže, večinoma podpirajo tako občani kot stroka.

Domžale – Živobarvnim fasadam, ki so se v zadnjih letih kot nekakšno tekmovanje v drugačnosti in izstopanju razširile tudi v podeželskem okolju, bo počasi odklenkalo. Za zdaj vsaj v domžalski občini, kjer bo septembra v veljavo stopil odlok, ki so ga svetniki sprejeli v okviru sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih.

Gre za amandma občinske uprave, sprejet soglasno in brez večje razprave, ki po novem določa: »Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 odstotkov fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.«

»Spremembe smo vnesli na podlagi številnih pripomb občanov, ki nasprotujejo kričečim fasadam, in odlok je bil sprejet soglasno. To je sedaj ena od tistih rešitev, ki bodo v Sloveniji za seboj verjetno potegnile kakšno reakcijo, verjetno tudi nasprotovanja. Nekaj je bilo govora tudi o svobodi izbire, vendar mi trdimo, da je to nasilje nad okoljem. Vse več je bilo takih, ki so pročelja svojih hiš izkoriščali tudi za komercialne namene in za okolico je to lahko moteče. Stvari se za nazaj ne da popraviti, a pri obnovi fasad in pri novih fasadah bo ta odlok preprosto treba upoštevati,« je odločen domžalski župan Toni Dragar, ki je v zadnjih tednih med kolegi župani naletel na precejšnjo podporo, novica o domžalskem odloku pa se je razširila celo v sosednjo Hrvaško. Domžalčani so po prvih odzivih sodeč omenjene omejitve sprejeli z odobravanjem, prav tako stroka, kot je razvidno iz razmišljanj naših sogovornikov.

»Absolutno podpiram takšen predlog,« pravi Matej Kučina, krajinski arhitekt, ki je do tovrstnega uničevanja okolja zelo kritičen. »Tej maniji fluorescentnih barv sam pravim avstrijska kuga, ker so k nam prišle z avstrijskimi fasadnimi sistemi. Še boljši se mi zdi predlog kolegov Aleša Vrhovca in Vanje Gregorc, ki sta pred kratkim predlagala, da bi se anomalije pri enodružinskih objektih sankcionirale oz. regulirale z nepremičninskim davkom. Primerjava med Slovenijo in tujino ni relevantna zaradi različne zakonodaje, okolja in kulturnega nivoja. Na Norveškem na primer ni nikakršnega zakona, pa obstaja samo nekaj barv: rdeča, bela, golobje siva, občasno rumena. Če bi nekdo slučajno pobarval hišo v fluorescentno roza, bi bil naslednji dan v časopisu, pod hudim udarom kritik. Pri nas smo še vedno talci »horuk socialističnega samograditeljstva«, kjer zna vsak sam zgraditi hišo, arhitekti in ostali strokovnjaki pa so nepotreben strošek. Rezultati so vidni, krajina je praktično za vedno uničena.«

Podobnega mnenja so tudi oblikovalci. »Vizualnega nasilja vseh oblik je v našem okolju na pretek. Imamo porazno slabe javne usmerjevalne komunikacije, povsem zgrešeno oglaševanje vsepovsod, arhitekturo, ki sivčasih zelo težko zasluži tak naziv, hortikulturne ureditve na ravni plevela … Vsekakor je poskus, da se v nekem okolju ustvari red na tem področju, lahko zelodobrodošel, je pa vprašanje, kako je predlog strokovno pripravljen in utemeljen. Dvomim tudi, da bi v okolju razsežnosti Domžal lahko opazno učinkoval. Treba je poiskati ključne komponente identitete okolja. V svetu so stvari urejene – na grških otokih so hiše bele, polkna modra, v Dubrovniku je fasada le kamen, podboji in polkna pa so temno zelene barve. To na posameznih lokacijah lahko deluje kot izjemna prednost in kulturna nadgradnja, a ne znam si predstavljati, kako bi kaj takega lahko uspelo v Domžalah,« je domžalski odlok komentiral podpredsednik Društva oblikovalcev Slovenije Jurij Dobrila.

Kljub nekaterim pomislekom o omejevanju svobode izbire posameznikov pa so nedvoumni tudi pravniki. »Če so bila doslej neka pravila napisana pri uporabi strešne kritike, ne vidim razloga, zakaj ne bi bila tudi za barve fasad. V družbi neka pravila pač morajo biti. Pri omejitvah se moramo vprašati, ali so sorazmerne s ciljem, ki ga zasledujejo. Omenjeni odlok sicer omejuje, a hkrati še vedno dopušča dovolj veliko možnost izbire. S pravicami pa je tako, da jo posameznik ima, dokler s tem ne posega v pravice drugih,« pa je povedal Mitja Sever, predsednik Društva pravnikov Gorenjske, in dodal, da se s pritožbami na to temo pri svojem delu še ni srečal, niti jih ne pričakuje v prihodnje.