Med živino na planini Krma

Predstavniki agrarnih in pašnih skupnosti z zgornje Gorenjske so se izobraževali in družili na planini Spodnja Krma.

Gorje – Na območju občin Bled, Gorje, Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora deluje dvaindvajset agrarnih in šest pašnih skupnosti, nekaj planin pa je v zasebni lasti. Večina predsednikov in članov gospodarskih odborov agrarnih oz. pašnih skupnosti se je pred nedavnim zbrala na planini Spodnja Krma na tradicionalnem srečanju, ki sta ga pripravili Agrarna skupnost Zasip in gorenjska kmetijska svetovalna služba. Kot je po srečanju povedala kmetijska svetovalka Tatjana Grilc, je bilo srečanje namenjeno strokovnemu izobraževanju, a tudi druženju. Uroš Ambrožič, predsednik Agrarne skupnosti Zasip, je predstavil planino Krma in način paše. Dr. Tone Vidrih, upokojeni redni profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani, je opozoril na najpogostejše napake na planinah oz. na pašnikih, to so predvsem predolga zasedenost pašnika, nenadzorovana paša ter premajhna skrb za travno rušo in rodovitnost tal. Boštjan Omerzel iz medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica je predstavil nekatere okoljske »grehe«, kot so odlaganje gradbenih in komunalnih odpadkov na kmetijskih in gozdnih površinah in na mokriščih ter nepravilno čiščenje škropilnic za nanos fitofarmacevtskih sredstev.

Kot je povedal Uroš Ambrožič, agrarna skupnost šteje 34 članov, od tega jih polovico še redi živino. S pašo začnejo ob koncu aprila na skupno šestnajstih hektarjih nižinskih pašnikov v okolici Zasipa. V prvih desetih dneh junija že tradicionalno odženejo govejo živino z nižinskega pašnika Hom v Spodnjo Krmo, odtod pa po štirih tednih paše na planino Zgornja Krma na nadmorski višini od 1500 do 2000 metrov. Govedu se konec junija pridruži še drobnica, ki jo odženejo neposredno v Zgornjo Krmo in naprej proti Triglavu. Goveja živina se po velikem šmarnu iz Zgornje Krme vrne nazaj v Spodnjo Krmo in odtod okoli 20. septembra na nižinske pašnike na Hom, deset dni zatem pa še drobnica. Na planini se pase okoli sedemdeset goved in sto glav drobnice, število je že desetletja približno enako. Po podatkih iz Gerkov (grafičnih enot rabe zemljišč) je pašnih površin 53 hektarjev, dejansko pa jih je veliko več – okoli 120 hektarjev. Paše je dovolj, za preskrbo z vodo imajo osem korit, z zvermi nimajo težav. Za živino skrbi pastir, v Zgornji Krmi je pastirska koča, ki jo je leta 2005 podrl plaz, a so z veliko znanja in volje postavili novo in še boljšo.