Žogice zasadile eko vrtiček

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Mularija / četrtek, 14. julij 2011 / 06:00

Če se vam sliši permakulturni eko vrt silno učeno, je v praksi povsem drugače ... Pri delu z zemljo so uživali vsi, otroci, starši in vzgojiteljici iz vrtca Orehek.

Skupina štiri- in petletnikov iz skupine Žogic iz vrtca Orehek je skupaj s starši in vzgojiteljicama Bredo Bogataj in Damjano Tušar zaključek šolskega leta preživela delovno. Na junijsko petkovo popoldne so se zbrali na igrišču vrtca in zasadili eko vrtiček. »Pri nastajanju eko vrtička nam je pomagala Eva Premk Bogataj, mamica deklice Sare, ki obiskuje našo skupino. Mamica Eva nam je razložila, kako se bomo lotili dela, in potem je stekla velika delovna akcija. Otroci so bili zelo motivirani za delo; s samokolnicami so vozili skale, trgali so karton za podlago, sejali so zemljo in humus. Ko je gredica nastala, je vsak otrok s pomočjo staršev posadil sadiko jagode. Za zastirko smo uporabili slamo. K jagodam smo potaknili česen, ki bo preprečeval plesen na jagodah. Teden kasneje smo v dopoldanskem času z otroki posadili še paradižnik. Sadike jagod in paradižnika nam je podarilo cvetličarstvo Pr' Krnc iz Stražišča pri Kranju, za kar se Heleni Rozman tudi zahvaljujemo,« je povedala Breda Bogataj, vzgojiteljica skupine Žogice.

Po končani skupni akciji s starši in vzgojiteljicami so se otroci posladkali s sladoledom. Mamica Eva je staršem pripravila zeleni smoothie – napitek iz banan in kopriv, o uvajalnem vrtičku pa je dejala: »Mreža, v kateri je šola in seveda vrtec Orehek, je Mreža šolskih ekovrtov Slovenije, ki jo koordinira Inštitut za trajnostni razvoj s podporo Švice. V mrežo je vključenih že 140 šol, ki želijo na svojih površinah narediti permakulturni ekovrt. Permakulturnega vrta na uvajalnem vrtičku Žogic je kar nekaj: predvsem smo se trudili, da smo, kar se da, naredili sami, da je čim več sestavin za vrt odpadnih in ponovno uporabljenih, da so te sestavine prepotovale čim krajšo pot do vrta, da so rastline posajene v sobivanju in si med seboj pomagajo (jagode, česen, kamni), da smo kar se da malo komplicirali (to je lastnost vseh boljših permakulturnikov) in da smo pri delu z zemljo uživali otroci, starši in vzgojiteljici. Permakulturno je na primer to, da je očka pripeljal seno za zastirko v samokolnici, notri pa posadil fantka iz skupine Žogic in sestrico, pa še slastne češnje s svojega vrta.«