Nekdanji Bitenjčani in okoličani

Odlomek iz članka Lojzeta Zavrla Odlomki iz življenja nekdanjih Bitenjčanov in okoličanov, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.

Loški grad, dne 26. julija 1703

Vsled patenta deželne gosposke ukazuje loško glavarstvo Gregoriju Hartmanu, bitenskemu županu, da preskrbi do prihodnje sobote večera ali pa do nedelje jutra 50 voz, izmed katerih naj bo vsak vprežen z dvema konjema ter naj jih pošlje v Kranj, da bodo vozili od tu pa do Jesenic vojaški provijant. Ako bi se ne ravnal po ukazu, plačal bi globe od vsakega voza po šest cekinov v zlatu. Vozniki dobe od vsakega stota na jedno miljo po tri krajcarje ali jeden groš nemške veljave kot odškodnino.

Andrej Šifrer in pustolovci iz Bitenj

Andrej je bil mlajši brat Franca Šifrerja – Kozinovega oča. Rojen je bil 30. novembra 1845 na Kozinovi kmetiji, Srednje Bitnje 30. Starša sta mu omogočila, da je kot eden redkih otrok v tistem času obiskoval gimnazijo in jo tudi uspešno končal.

V sebi pa je imel tudi nekoliko pustolovske žilice. Zato je po končanem študiju navdušil skupino mladih fantov, da so se odločili za potovanje preko luže. Tako se je 1867. leta zbralo v Ljubljani osem dogodivščin željnih mladeničev. Njihov cilj je bil ameriški divji zahod. Temu primerno so bili tudi oboroženi. Vsi so imeli revolverje in puške, nekateri pa celo dve.

Vkrcali so se na prekooceansko jadrnico in odpluli dogodivščinam naproti. Poldrugi mesec so se zibali na Atlantiku in končno prispeli v obljubljeno deželo, Združene države Amerike. Povsod, kjer so se pojavili, so vzbujali splošno pozornost zaradi svoje oborožitve, pa tudi oprave. Prav vsi so bili v gorenjskih narodnih nošah.

Andrej je nameraval nekaj časa preživeti v Severni Ameriki, potem pa odpotovati še na jug v Argentino, Brazilijo in Čile. Najprej pa je obiskal rojaka in misijonarja, poznejšega škofa Jakoba Trobca. Ta je živel v benediktinskem samostanu v St. Paulu v Minnesoti. Imela sta dolge in poglobljene pogovore. Nazadnje je Trobec navdušil Andreja za delo v misijonih. Tako je postal redovnik. Dobil je ime pater Vincenc. V duhovnika je bil posvečen 1872. leta. Potem je vse življenje deloval v Ameriki kot misijonar. Za njim sta prišli še njegovi sestri Marija in Katarina. Tudi onidve sta vstopili v benediktinski samostan in postali misijonarki.

Zgled patra Vincenca je vzpodbudil še nekatere sovaščane, da so prišli za njim v ZDA. To so bili Franc Ločnikar, poznejši opat benediktinskega samostana, Franc Rajgelj in dve njegovi sestri. Vsi omenjeni so vstopili v benediktinski red.

Pater Vincenc - Andrej Šifrer je umrl 19. oktobra 1929 v opatiji sv. Janeza Krstnika v Collegevillu v ZDA v 84. letu starosti.