Prva tabla bo v Železni Kapli

Odločitev je tudi simbolna, saj je bila Železna Kapla/Eisenkappel že doslej vzor dvojezičnosti.

Železna Kapla/Eisenkappel – Avstrijski parlament je prejšnjo sredo sprejel ustavni zakon o manjšinah, ki bo omogočil postavitev 164 krajevnih napisov (91 jih je že postavljenih) in bo zagotovil izdatnejšo državno in deželno pomoč slovenskim organizacijam na Koroškem. Ker v nekaterih doslej dvojezičnih občinah omejuje javno rabo slovenščine niti ne dopušča drugih zunanjih znakov dvojezičnosti, kar naj bi bilo dogovorjeno v aprilskih pogajanjih in zapisano v memorandumu, Narodni svet koroških Slovencev in organizacije v njegovem okviru ne sprejemajo zakona in napovedujejo ustavno presojo nekaterih njegovih delov. Zaradi teh pomanjkljivosti z zakonom pravzaprav ni zadovoljen nihče, vendar ga večina slovenskega življa na Koroškem sprejema kot znak narodnostne pomiritve v deželi in prvi korak, ki naj bi mu sledili še drugi. Avstrijska državna pogodba še vedno velja in ustavni zakon ni njen nadomestek niti »dokončna rešitev slovenskega vprašanja«, saj ima zgodovina s takimi rešitvami slabe izkušnje.

Župan Železne Kaple/Eisenkappel Franc Jožef Smrtnik, ki je edini slovenski župan na Koroškem, je med tistimi, za katerega je novi zakon znak pomiritve in novega sožitja v deželi. Železna Kapla, v kateri je postavljenih že 13 dvojezičnih krajevnih napisov, manjka pa še štirinajsti z napisom Železna Kapla, ki bo postavljen predvidoma 16. avgusta. To bo prva nova dvojezična krajevna tabla po sprejetju novega zakona. V izbiri Železne Kaple, najjužnejše koroške občine, je veliko simbolike. Gre za občino, v kateri je že dolgo dvojezičnost nekaj običajnega.

»Ustavni zakon res ni čisto zlato, vendar je priložnost za začetek novega obdobja, v katerem se bo vzdušje v deželi še zboljševalo. Ali ni dober znak že to, da je bila za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel tudi svobodnjaška stranka. Samo paragrafi nič ne pomenijo, če niso za njimi ljudje,« je povedal v nedeljo kapelski župan, ki ni posebej navdušen nad ravnanjem Narodnega sveta koroških Slovencev, čeprav je njegov član. »Takšno nasprotovanje zakonu dolgoročno ni dobro. Če ga avstrijska politika in javnost hvalita, potem ne moremo biti samo mi proti. Nekateri problemi res ostajajo nerešeni. Tudi prepoved uporabe slovenščine kot uradnega jezika v občinah Škocjan/St. Kanzian in Dobrla vas/Eberndorf ni sprejemljiva, vendar zato nista krivi deželna in zvezna oblast, ampak socialdemokratska župana, ki sta bila tako butasta, da sta uporabo slovenščine prepovedala. Pustimo, da sedanja rešitev zaživi, potem pa se začnimo pogovarjati o reševanju še drugih problemov,« je za Gorenjski glas povedal kapelski župan Franc Jožef Smrtnik.