Gašper Primožič, mojster harmonike, ki v Sloveniji postaja vse bolj prepoznaven. (Foto: arhiv Gašperja Primožiča)

Prihaja njegov čas

Danes ob 20.30 bosta v cerkvi sv. Martina na Bledu nastopila odlična harmonikarja, profesor in študent, Janne Rättyä iz Finske in domačin Gašper Primožič. S slednjim sva se pogovarjala o koncertu in njegovih novih harmonikarskih izzivih.

Na Festivalu Bled ste v preteklosti že koncertirali, letos pa bo z vami nastopil tudi finski harmonikar, vaš profesor na Univerzi v Gradcu, prof. Janne Rättyä. Kaj bosta predstavila?

»Na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu sem študiral pri prof. Romanu Pechmannu in zaključil študij za profesorja ter koncertnega harmonikarja. Trenutno na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu obiskujem magistrski študij pri prof. Jannetu Rättyäju, s katerim bova tokrat nastopila v okviru Festivala Bled. Vsak bo predstavil samostojen program, Janne bo med drugim igral Bachove Goldbergove variacije in skladbo sodobnega finskega avtorja, jaz pa bom poleg skladb Scarlattija in Frescobaldija tudi prvič izvedel skladbo, ki jo je posebej zame napisala Blejka Nataša Vester. V skladbi opisuje mojo pot z avtom na Finsko.«

Finska vam je zelo blizu, mar ne?

»Po svoje prav gotovo. Ko sem končal Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, sem želel študirati v Helsinkih na Finskem, kjer sem bil takrat kot edini tujec tudi na sprejemnih izpitih. Prišel sem skozi vse kroge, a so na koncu vzeli tri, jaz pa sem bil četrti. Moj profesor je Finec, tudi harmonika, ki jo igram, je značilna na Finskem.«

Šolanje v Ljubljani vas ni zanimalo?

»Na ljubljanski akademiji takrat še ni bilo štiriletnega programa harmonike. Mislim pa, da je nasploh dobro, če greš študirat v tujino, že zaradi socializacije, da spoznaš ljudi in si s tem odpreš kakšna vrata tudi zunaj domovine. Slovenija je namreč premajhen trg, je pa res, če si študiral v tujini, tu težko prideš zraven.«

Na nižji glasbeni šoli ste najbrž začeli na klavirski, kasneje pa ste jo zamenjali za kromatično oziroma gumbno harmoniko, kot ji tudi rečemo. Kaj vas je napeljalo k zamenjavi?

»Profesor Ernö Sebastian na srednji šoli mi je predlagal, naj poskusim s kromatično harmoniko, ki ima večji glasovni obseg kot klavirska, da je iz nje mogoče veliko iztisniti. Vmes sem se vpisal na glasbeno pedagogiko, a sem vseskozi imel željo, da bi postal tudi koncertni harmonikar.«

Kakšna literatura za harmoniko vam je najbližja, tista iz starejših obdobij ali moderna?

»Vedno sta mi bili blizu obdobji baroka in renesanse, iz katerih ne manjka dobre literature za harmoniko. Sprva mi je bila zelo všeč recimo tudi hitrost igranja in obvladovanje tehnike. To naj bi vsak dober harmonikar razvil do triindvajsetega leta in jo potem le še vzdrževal naprej in pri igranju delal predvsem na muzikalnosti. Trenutno sta mi recimo zelo všeč Sibelius pa Musorgski. Zdaj pogosto igram tudi kaj sodobnega, tako kot bom sedaj igral delo kolegice Nataše.«

Je za izvajalca prednost, če igra nekaj novega, doslej še ne izvajanega?

»Glasbenik se dobro počuti, če je nekaj napisano posebej zanj in če s tem spodbuja skladatelja in prispeva k širjenju literature za instrument. Vedno več skladateljev piše tudi za harmoniko, saj ima ta zvočni spekter, ki ga ima malo inštrumentov. Tudi Vinko Globokar recimo piše za harmoniko.«

Pred nedavnim sem vas slišal sodelovati z Big bandom RTV, ste kdaj igrali tudi etno glasbo? V tem smislu harmonika zadnje čase prihaja v ospredje.

»Pred leti sem igral v etno zasedbi Strizzy. V njej nas je bilo zbranih osem glasbenikov profesionalcev, zaposlenih v glasbenih šolah in orkestrih. Igrali smo na nekaj festivalih, a smo kasneje zaradi pomanjkanja časa prenehali. Ja, z veseljem sem sodeloval z Big bandom RTV, pred nedavnim pa sem snemal tudi za novo ploščo šansonov Romane Krajnčan.«

Dela torej ne manjka?

»Pedagoški poklic je realnost, vse drugo je za osebno zadovoljstvo. No, počasi se tudi v Sloveniji odpira scena za tako glasbo. Sicer pa učim harmoniko v Glasbeni šoli Radovljica in na avstrijskem Koroškem na nižji državni šoli. V Radovljici pa vodim tudi Harmonikarski orkester, ki ima že 45-letno tradicijo.«

Kam vas vodi glasbena pot?

»Ustvarjam nov program, privajam se novega načina dela, drugačnega sloga izvajanja skladb … Prav tako se bom to poletje še enkrat predstavil v cerkvi sv. Martina na Bledu, nov program bom predstavil tik pred veslaškim svetovnim prvenstvom 27. avgusta.«

Danes …

»Prav zdaj grem še učit v Avstrijo, kjer v prvem tednu julija zaključujemo šolsko leto, potem pa vadit skladbo Nataše Vester.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / / 07:00

Za dom manjka še koncesija

Zemljišče ob župnišču v Selcih, kjer bi Alples s potencialnimi soinvestitorji zgradil dom starejših občanov, so prekategorizirali iz kmetijskega v stavbno, sedaj pa bo treba še pridobiti koncesijo.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 3. november 2014 / 15:14

O sodobnem suženjstvu

Kranj – Prešernovo gledališče Kranj bo v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije v sklopu dogodka Predstava se predstavi, ki ga pripravlja Klub PGK in na katerem bodo predstavili ustvarjalce p...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. november 2014 / 14:45

Ob ujmah razmislek o zavarovanju nepremičnin

»Naravne ujme so vse pogostejše, zato naj ljudje preverijo, kako imajo zavarovane nepremičnine,« pravi Janka Planinc, direktorica Zavarovalnice Triglav, Območne enote Kranj.

GG Plus / ponedeljek, 3. november 2014 / 14:42

Raje več delam in manj govorim

»Sem človek dejanj, takega me občani poznajo in to od mene tudi pričakujejo,« pravi novi šenčurski župan Ciril Kozjek.

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. november 2014 / 14:39

Gorenjska je imela dobrega kandidata

Inovativni mladi kmet leta 2014 je postal Boris Uranjek iz Planice pri Framu, gorenjski kandidat na izboru je bil Janez Zupanec iz Vogelj, ki se je predstavil z inovacijo pri pakirni liniji.

Kronika / ponedeljek, 3. november 2014 / 14:36

Rešujejo tudi z žičnic

Jamarski reševalci so sicer usposobljeni predvsem za reševanje iz jam, toda njihov delokrog je precej širši: med drugim rešujejo tudi z žičnic, kar so pred dnevi vadili na Krvavcu.