Prihaja njegov čas

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 10. julij 2011 / 06:00

Danes ob 20.30 bosta v cerkvi sv. Martina na Bledu nastopila odlična harmonikarja, profesor in študent, Janne Rättyä iz Finske in domačin Gašper Primožič. S slednjim sva se pogovarjala o koncertu in njegovih novih harmonikarskih izzivih.

Na Festivalu Bled ste v preteklosti že koncertirali, letos pa bo z vami nastopil tudi finski harmonikar, vaš profesor na Univerzi v Gradcu, prof. Janne Rättyä. Kaj bosta predstavila?

»Na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu sem študiral pri prof. Romanu Pechmannu in zaključil študij za profesorja ter koncertnega harmonikarja. Trenutno na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu obiskujem magistrski študij pri prof. Jannetu Rättyäju, s katerim bova tokrat nastopila v okviru Festivala Bled. Vsak bo predstavil samostojen program, Janne bo med drugim igral Bachove Goldbergove variacije in skladbo sodobnega finskega avtorja, jaz pa bom poleg skladb Scarlattija in Frescobaldija tudi prvič izvedel skladbo, ki jo je posebej zame napisala Blejka Nataša Vester. V skladbi opisuje mojo pot z avtom na Finsko.«

Finska vam je zelo blizu, mar ne?

»Po svoje prav gotovo. Ko sem končal Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, sem želel študirati v Helsinkih na Finskem, kjer sem bil takrat kot edini tujec tudi na sprejemnih izpitih. Prišel sem skozi vse kroge, a so na koncu vzeli tri, jaz pa sem bil četrti. Moj profesor je Finec, tudi harmonika, ki jo igram, je značilna na Finskem.«

Šolanje v Ljubljani vas ni zanimalo?

»Na ljubljanski akademiji takrat še ni bilo štiriletnega programa harmonike. Mislim pa, da je nasploh dobro, če greš študirat v tujino, že zaradi socializacije, da spoznaš ljudi in si s tem odpreš kakšna vrata tudi zunaj domovine. Slovenija je namreč premajhen trg, je pa res, če si študiral v tujini, tu težko prideš zraven.«

Na nižji glasbeni šoli ste najbrž začeli na klavirski, kasneje pa ste jo zamenjali za kromatično oziroma gumbno harmoniko, kot ji tudi rečemo. Kaj vas je napeljalo k zamenjavi?

»Profesor Ernö Sebastian na srednji šoli mi je predlagal, naj poskusim s kromatično harmoniko, ki ima večji glasovni obseg kot klavirska, da je iz nje mogoče veliko iztisniti. Vmes sem se vpisal na glasbeno pedagogiko, a sem vseskozi imel željo, da bi postal tudi koncertni harmonikar.«

Kakšna literatura za harmoniko vam je najbližja, tista iz starejših obdobij ali moderna?

»Vedno sta mi bili blizu obdobji baroka in renesanse, iz katerih ne manjka dobre literature za harmoniko. Sprva mi je bila zelo všeč recimo tudi hitrost igranja in obvladovanje tehnike. To naj bi vsak dober harmonikar razvil do triindvajsetega leta in jo potem le še vzdrževal naprej in pri igranju delal predvsem na muzikalnosti. Trenutno sta mi recimo zelo všeč Sibelius pa Musorgski. Zdaj pogosto igram tudi kaj sodobnega, tako kot bom sedaj igral delo kolegice Nataše.«

Je za izvajalca prednost, če igra nekaj novega, doslej še ne izvajanega?

»Glasbenik se dobro počuti, če je nekaj napisano posebej zanj in če s tem spodbuja skladatelja in prispeva k širjenju literature za instrument. Vedno več skladateljev piše tudi za harmoniko, saj ima ta zvočni spekter, ki ga ima malo inštrumentov. Tudi Vinko Globokar recimo piše za harmoniko.«

Pred nedavnim sem vas slišal sodelovati z Big bandom RTV, ste kdaj igrali tudi etno glasbo? V tem smislu harmonika zadnje čase prihaja v ospredje.

»Pred leti sem igral v etno zasedbi Strizzy. V njej nas je bilo zbranih osem glasbenikov profesionalcev, zaposlenih v glasbenih šolah in orkestrih. Igrali smo na nekaj festivalih, a smo kasneje zaradi pomanjkanja časa prenehali. Ja, z veseljem sem sodeloval z Big bandom RTV, pred nedavnim pa sem snemal tudi za novo ploščo šansonov Romane Krajnčan.«

Dela torej ne manjka?

»Pedagoški poklic je realnost, vse drugo je za osebno zadovoljstvo. No, počasi se tudi v Sloveniji odpira scena za tako glasbo. Sicer pa učim harmoniko v Glasbeni šoli Radovljica in na avstrijskem Koroškem na nižji državni šoli. V Radovljici pa vodim tudi Harmonikarski orkester, ki ima že 45-letno tradicijo.«

Kam vas vodi glasbena pot?

»Ustvarjam nov program, privajam se novega načina dela, drugačnega sloga izvajanja skladb … Prav tako se bom to poletje še enkrat predstavil v cerkvi sv. Martina na Bledu, nov program bom predstavil tik pred veslaškim svetovnim prvenstvom 27. avgusta.«

Danes …

»Prav zdaj grem še učit v Avstrijo, kjer v prvem tednu julija zaključujemo šolsko leto, potem pa vadit skladbo Nataše Vester.«