Porcelanski servis, ki ga je Gorenjski muzej pridobil za svoje zbirke, je dragocena priča družbenega ugleda in živahnega delovanja družine Zois, ki je imela nemajhen vpliv na razvoj gospodarstva in velik pomen za slovensko kulturo. (Foto: Tomaž Lauko)

Zgodbe muzejskih predmetov: Zoisove skodelice

V sredini 18. stoletja se je v Ljubljano preselil italijanski trgovec Michelangelo Zois, ki se je ukvarjal z veletrgovino, s fužinarstvom in prodajo železa tudi zunaj tedanje Kranjske. Njegova najbolj znana sinova sta bila Žiga (1747-1819) in Karel (1756-1799).

Barona Žigo Zoisa danes poznamo predvsem kot mecena slovenskih kulturnih ustvarjalcev: Jurija Japlja, Blaža Kumerdeja, Jerneja Kopitarja, Antona Tomaža Linharta, Valentina Vodnika itd. Zbral je izjemno zbirko mineralov, ki jih danes hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Med njimi je tudi zoisit, nov mineral, ki mu ga je prinesel Simon Prešeren s Svinške planine na Koroškem. Zois je financiral tudi prvi vzpon na Triglav.

Dr. Karel Zois, baron Edelsteinski, je bil znan botanik. Po njem se imenuje Zoisova zvončnica – kraljica skalnih razpok, druga pa je Zoisova vijolica, znana pod vzdevkom najlepši otrok naših gora. Prebival je na svojem gradu Brdo pri Kranju, kjer je zasadil domača in tuja drevesa ter alpske rastline. Nastal je prvi botanični vrt v Sloveniji.

Po smrti Žige Zoisa je vse družinske posle prevzel nečak Karel Zois (1775-1836), sin brata Jožefa, ki je z družino živel na gradu Brdo pri Kranju.

Družina Zois si je dala izdelati servis za kavo in čaj iz porcelana, ki je izdelek cesarsko-kraljeve manufakture porcelana Altwien iz leta 1832 na Dunaju. Njihovi izdelki so sloveli po vrhunski kvaliteti in oblikovni dovršenosti. Sodili so k opremi jedilnic najbogatejšega sloja. Porcelanski servisi so se v plemiških družinah pojavili z novo modo pitja kave in čokolade v 18. stol. Simbolizirali so premoženje in družbeni ugled cele rodbine. Od nekdanjega celotnega servisa za kavo in čaj družine Zois so se ohranili le kavna ročka, čajnika, skodelici ter krožniček. Oblikovne značilnosti posodja pripadajo bidermajerskemu slogu iz prve tretjine 19. stol. Na skodelicah so izpisana imena družinskih članov Seraphine (grofica Aichelburg, Karlova žena), Sigismund, Katy in Mathilde, na krožničkih je iniciala Z, nad njo baronska kronica. Na čajniku je napis Karl, na vrču za kavo pa Anton.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 10. julij 2018 / 11:19

Srečanje gorenjskih fotografov

Kranj – Jutri, v sredo, 11. julija, ob 19. uri bo v Galeriji Kranjske hiše odprtje skupinske razstave fotografij članov štirih gorenjskih fotografskih društev Fotografskega društva Janez Puhar Kran...

Objavljeno na isti dan


Gorenja vas-Poljane / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Nadaljevanje urejanja panoramske ceste

Gorenja vas - V sklopu rekonstrukcije drugega odseka panoramske ceste Avhež – stara šola (prvi del je bil urejen lani) bodo na 150 metrih urejeni cesta, pločniki in javna razsvet...

Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Konec smučarske sezone na Krvavcu

Krvavec - V soboto, 1. maja, se je na Krvavcu končala smučarska sezona. V dolini so bile zadnje aprilske dni prav poletne temperature, na Krvavcu pa so v soboto še smučali. Letoš...

Bled / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Doživetje za vso družino

Pustolovski park Bled, ki ga bodo odprli ta konec tedna, sestavlja pet različnih avanturističnih poti s 65 različnimi plezalnimi elementi.

Zanimivosti / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Hudomušnost in dobrovoljnost pri stotih

Jesenice - V jeseniški občini so v zadnjih mesecih kar tri občanke praznovale stoti rojstni dan. Nazadnje je 23. aprila ta visoki jubilej dočakala Angela Intihar s Slovens...

Kranj / četrtek, 6. maj 2010 / 07:00

Pahor: Ko je najtežje, smo najboljši

Lep praznični dan je na prvomajska prizorišča privabil več tisoč ljudi. Na Joštu so praznik dela praznovali že šestintridesetič, tokrat s slavnostnim govornikom: predsednikom vlade Borutom Pahorjem.