Brez pravice do pozabe

Kultura spominjanja je med Slovenci v Sloveniji in zunaj njenih meja zelo razvita. Še posebej je pomembna pri dogodkih, pri katerih o pravici do pozabe sploh ni mogoče razmišljati. Eden takih se je zgodil 25. aprila 1945, ko so zaradi poraza pobesneli nemški vojaki in policisti na Sadovnikovi oziroma Peršmanovi domačiji v Podpeci/Koprein Petzen pobili enajst odraslih in otrok (najstarejša žrtev je bila stara 77 let, najmlajša pa eno leto) in jih zmetali v ogenj goreče hiše in gospodarskega poslopja. Po vojni je Zveza koroških partizanov s pomočjo Slovenije in redkih avstrijskih somišljenikov domačijo obnovila in v njej uredila edini muzej protifašističnega odpora v Avstriji Muzej Peršman. Pred njim so leta 1983 spet postavili spomenik 83 partizanom in zavezniškim vojakom, ki so padli na Svinjški planini/Saualpe. Spet zato, ker je od leta 1947 naprej stal na pokopališču v Šentrupertu/St. Ruprecht pri Velikovcu, 11. septembra 1953 pa so ga doslej neznani storilci razstrelili.

Pri Peršmanu pobitih nedolžnih ljudi in vseh, ki so na Koroškem pred in med drugo svetovno vojno trpeli in umirali zaradi nacizma (prihodnje leto bo minilo sedemdeset let od nasilne izselitve več sto zavednih slovenskih koroških družin), so se preteklo nedeljo spomnili na spominski slovesnosti pred Peršmanovim muzejem. Organizirali so jo Zveza koroških partizanov, Društvo Peršman in Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple/Eisenkappel. V programu, ki ga je povezovala Mirjam Zwitter-Šlemic, je pel moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka/Bleiburg (znani koroški skladatelj in pevovodja Foltej Hartman je bil leta 1942 interniran v Dachau, kjer je ustanovil slovenski pevski zbor – op. J. K.), govorniki pa so bili dosedanji dolgoletni predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar, nova predsednica Zveze koroških partizanov Katja Šturm-Schnabl, ki je bila kot otrok tudi izgnana v taborišče, predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik, župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik in predstavniki nacionalnih fondov za pomoč žrtvam nacizma. Janez Stanovnik je Petru Kucharju, ki je kot mlad partizan in kasneje kot pomemben sodelavec slovenskih organizacij na Koroškem veliko prispeval k ohranitvi slovenskega jezika in kulture ter ohranjanju spomina na partizanstvo in trpljenje koroških Slovencev, izročil plaketo Rudolfa Maistra.