Do sanacije javnih stavb z zasebnim kapitalom

Od leta 2013 naprej bodo morale države članice Evropske unije vsako leto energetsko sanirati najmanj tri odstotke javnih stavb. To bo po mnenju direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača v Sloveniji izvedljivo le prek t. i. energetskega pogodbeništva.

Kranj - Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG), ki jo je leta 2009 kot javni zavod ustanovila Mestna občina Kranj, je v petek prevzela predsedovanje konzorciju lokalnih energetskih agencij Slovenije. Kot je ob tej priložnosti povedal njen direktor Anton Pogačnik, je konzorcij med drugim zelo pomemben tudi zaradi prenosa dobrih praks in v tej smeri naj bi delovali tudi v prihodnje. Ob tem je napovedal, da bodo 17. oktober razglasili za dan slovenskih lokalnih energetskih agencij.

Slovenija se je obvezala, da bo do leta 2020 za dvajset odstotkov znižala emisije toplogrednih plinov in porabo energije, hkrati pa mora delež obnovljivih virov v proizvodnji energije iz sedanjih sedemnajst odstotkov zvišati na 25 odstotkov, je ob tej priložnosti opozoril direktor direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač. »V ta namen za ukrepe energetske sanacije stanovanjskih objektov razpisujemo sredstva prek Eko sklada, neposredno iz državnega proračuna oziroma z evropskimi kohezijskimi sredstvi pa bodo letos sofinancirani projekti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ukrepi za energetsko sanacijo bolnišnic, domov za upokojence, srednjih šol in visokošolskih ustanov ter javne razsvetljave, sofinancirali pa bodo tudi ukrepe za zmanjšanje rabe energije v industriji. Razmišljamo, da bi prihodnje leto prek Eko sklada objavili tudi razpis za energetsko sanacijo osnovnih šol in vrtcev,« je napovedal.

Kopač je še napovedal, da bodo v prizadevanjih za čim učinkovitejšo rabo energije v Sloveniji z novim energetskim zakonom, ki je do 15. julija v javni obravnavi, precej pomembno vlogo pridobile tudi lokalne energetske agencije, na katere bo možno v prihodnosti prenesti tudi javna pooblastila in bodo lahko delovale kot nekakšen podaljšek občin. Tako bodo za občine lahko izvajale obvezne naloge energetskega menedžerja, ki bo občinam svetoval uvedbo primernih ukrepov za zmanjšanje rabe energije. Po vsej verjetnosti bodo agencije vodile tudi energetsko knjigovodstvo za občine, šole, zdravstvene domove in druge ustanove v pristojnosti občin. »Lokalne energetske agencije bodo imele pomembno vlogo tudi pri pripravi lokalnih energetskih konceptov, v katerih bodo občine morale opredeliti, kako bodo na svojem območju dosegle 25-odstotni delež obnovljivih virov v končni porabi energije,« razmišlja Kopač.

Po evropski direktivi o energetski učinkovitosti, ki je v pripravi, bodo morale vse države članice Evropske unije od leta 2013 naprej vsako leto energetsko sanirati najmanj tri odstotke javnih stavb. »To bo strahotno zahteven in drag proces, ki brez zasebnega kapitala ne bo izvedljiv. V novem energetskem zakonu zato poskušamo poenostaviti t. i. energetsko pogodbeništvo, prek katerega bo lahko zasebnik investiral v energetsko obnovo javne stavbe, npr. šole ali vrtca, končno korist pa bosta imela tako zasebnik kot občina. Gre za novo tržno nišo, ki so jo investitorji že zaznali,« je dejal Kopač.

Direktor LEAG Anton Pogačnik je še pojasnil, da bo agencija kmalu podpisala pogodbe energetskega menedžmenta že s polovico gorenjskih občin. »Zelo intenzivno se ukvarjamo tudi z uvajanjem energetskega knjigovodstva, ki ga bomo po sklepu županov na Gorenjskem vodili enotno, kar bo omogočilo medsebojne primerjave istovrstnih objektov - šol, vrtcev, športnih objektov ... Na podlagi tako pridobljenih podatkov bo lahko LEAG tako na ravni občin kot regije usmerjala, katere stavbe je treba čim prej energetsko sanirati,« je razložil.