Rekordne Alpe

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Šport / sreda, 6. julij 2011 / 06:00

Peti kolesarski maraton Alpe Scott je letos privabil skoraj sedemsto kolesark in kolesarjev. Med njimi sem bil tudi sam in zato lahko prenesem nekaj informacij iz prve roke. Trasa je dolga 130 kilometrov, kar niti ni tako ogromna številka, bi se reklo. Vendar sem na tej razdalji porabil 3400 kilokalorij, spil premalo, samo dva litra energijske pijače, in zaužil za tisoč petsto kilokalorij energijskih gelov in ploščic. Povprečen srčni utrip sem imel 154 udarcev na minuto, najvišji utrip pa je bil 192 udarcev v minuti. Najvišjo hitrost sem dosegel na spustu s Pavličevega sedla, in sicer 89 kilometrov na uro. Premagal sem dva tisoč višinskih metrov. Vse to sem opravil v štirih urah, štirih minutah in dvainpetdesetih sekundah. Po tem sodeč, bi lahko kdo pomislil, da sem zmagal, pa nisem! Nisem imel niti za burek, se temu reče. Tisti, ki je zmagal, je bil naokoli v treh urah, šestintridesetih minutah in sedemintridesetih sekundah! Torej si je lahko vmes privoščil »ornk« malico. Kako težak je ta maraton, povedo predvsem prekolesarjeni višinski metri. Za primer je to tako, kot da bi šli dvakrat in pol iz Kranjske Gore na Vršič, vmes pa prekolesarili še osemdeset kilometrov. Trasa, ki pelje iz središča Kamnika skozi Cerklje, Preddvor, Kokro in Jezersko dol v Avstrijo in prek Pavličevega sedla, ki se bohoti na 1339 metrih nad morjem, dol v Logarsko dolino, naprej prek Lučin vse do Gornjega Grada v Zgornjo Savinjsko dolini, kjer »trčiš« v podplate Črnivca, ki se bohoti zgolj na 992 metrih nad morjem, vendar so tam kolesarske noge že tako »kisle«, da postane težje kot dva Vršiča z Mangartom zraven! Potem sledi spust v Kamnik, kjer je samo veselje. Kamnik je s Kamsportom postal pravo športno mesto. Od prvega do tretjega julija so se zvrstila tri vrhunska športno rekreativna tekmovanja. Vsa odlično organizirana in vsa so privabila ogromno število tako nastopajočih kot gledalcev. Če se vrnem na Alpe Scott, lahko napišem izjavo vodje maratona Janeza Jarma, ki pravi: »Seveda maratona ne bi bilo brez izjemnega sodelovanja lokalnih skupnosti in številnih prostovoljcev iz vseh krajev okoli Alp.« Seveda ni mogel skriti zadovoljstva nad lepo udeležbo in tako nad še eno uspešno izvedbo maratona.