Obeta se dobra letina krompirja

Po količini zgodnjega krompirja je letina povprečna in če v prihodnjih tednih ne bo suše, bodo tudi pozne sorte obrodile dobro. Slovenci na leto pridelamo več krompirja, kot ga sami pojemo.

Moste pri Komendi – Izkop zgodnjih sort krompirja, ki je večinoma že zaključen, je pokazal, da bo letina povprečna, saj so kljub nekoliko manjšemu številu gomoljev ti bolj kakovostni.

»Letos smo krompir zaradi ugodnega vremena zelo dobro posadili, saj je bilo takrat za to dovolj suhih dni, tako da prepozno posajenega krompirja letos praktično ni. Ponekod v osrednji Sloveniji so ga sadili celo malo prezgodaj, že v sredini marca. Kmetje so s pridelkom za zdaj zelo zadovoljni, se je pa pojavil drug problem – cena zgodnjega krompirja je zaradi uvoza iz tujine in neorganiziranosti pridelovalcev hitro padla,« pravi Peter Dolničar, specialist za krompir v poskusnem centru za krompir Kmetijskega inštituta Slovenije v Mostah pri Komendi. Na svojih poskusnih poljih tudi letos preizkušajo približno devetdeset sort, vključeni so v kontrolo semenskih nasadov, opravljajo pa tudi vzgojo novih slovenskih sort. Teh je sedaj že 21, proces vzgoje nove sorte pa traja kar trinajst, štirinajst let. Kar v svojih mrežnikih križajo te dni, bo kot nova sorta predvideno priznano nekje okoli leta 2025.

Pomemben del njihove dejavnosti in tudi prihodka je tudi prodaja semenskega krompirja. »Gorenjski kmetje še vedno največ sadijo sorto Desiree, ker je seme cenovno najbolj ugodno. Približno štirideset odstotkov krompirja na poljih je takšnega. Glede na oddane subvencijske vloge, pa smo letos na poljih in vrtovih posadili blizu pet tisoč hektarov krompirja,« pravi Dolničar in dodaja, da si Slovenci v normalnem letu zagotavljamo samooskrbo s krompirjem. Povprečni državljan namreč poje okoli petdeset kilogramov krompirja letno, kar je skupno sto tisoč ton, pridelamo pa ga okoli 150 tisoč ton. Kljub temu krompir predvsem spomladi tudi uvažamo iz južnih držav.

Tudi pozne sorte so za zdaj videti dobro, a je na Gorenjskem nekaj škode že naredila plesen, ki se je ponekod zaradi dežja razširila tudi na gomolje. Nekaj škode so povzročili tudi koloradski hrošči in krastavost. Obeta se nam dober pridelek, a le, če bo v prihodnjih treh tednih, ki so ključni za rast poznih sort, dovolj dežja.