Želim vedeti, kaj jem

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 28. junij 2011 / 06:00

"Šokiran sem nad stopnjo samooskrbe s hrano v Sloveniji, v nekaterih segmentih imamo manj kot štirideset odstotkov lastne pridelave," je na petkovi delavnici v Kranju dejal prof. dr. Vlado Dimovski.

Kranj – Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju je v petek potekala druga delavnica Lokalna oskrba s hrano v Sloveniji. »Združili smo energijo in znanje treh institucij: Ekonomska fakulteta Ljubljana, Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede (UM FOV) in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Smo novi »igralci«, ki pa se ukvarjamo z vprašanji, ki so strateškega pomena. Šokiran sem nad stopnjo samooskrbe s hrano v Sloveniji, v nekaterih segmentih imamo manj kot štirideset odstotkov lastne pridelave. Hrana je v Sloveniji dosegla zelo nizko stopnjo varnosti,« je povedal prof. dr. Vlado Dimovski, vodja projekta Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočil ter dodal: »Naš namen je, da z različnih vidikov osvetlimo vprašanje prehrane in pripravimo model, kako zagotoviti samooskrbo s hrano, da bo določen del v prehranski verigi varen in slovenski.« Kot je še dejal vodja projekta, bo naslednja delavnica jeseni v Ljubljani, ko bodo rezultate predstavili pristojnemu ministrstvu.

»Po nekaterih napovedih OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) se pripravljajo dolgoročni dvigi cen hrane, do dvajset odstotkov za žito in do trideset odstotkov za meso. Veliki nakupovalni centri so pomembno vplivali na spremembe v oskrbovalnih verigah, razvoju naprednih diskontnih centrov, distribucijskih sistemov in uvozu velikih količin izdelkov s celega sveta. Lokalna preskrba s hrano pa je zaradi vse večje globalne konkurence, povečanega zavedanja o pomenu zdrave prehrane in naraščanja števila svetovnega prebivalstva vse pomembnejša. Potrošniki v EU so čedalje bolj pozorni na to, kako varna in zdrava je hrana, ki jo uživajo,« je povedal mag. Miha Marič iz UM FOV.

Tema druge delavnice je bila Osveščenost študentov kot potrošnikov prehranjevalnih izdelkov in možnosti pridobivanja znanja na področju kmetijske dejavnosti. V zvezi s tem je Miha Marič predstavil anketo, ki so jo izvedli med študenti: »Vprašalnik, uporabljen v anketi, temelji na 36 vprašanjih in zajema devet motivacijskih segmentov, ki jih lahko razdelimo na zdravje, razpoloženje, primernost, privlačnost (videz) hrane, naravne sestavine, cena, nadzor teže, poznavanje, etična skrb. Najpomembnejši dejavniki pri izbiri hrane so za študente: me ohranja zdravega, zaradi nje se počutim dobro, je enostavno dostopna v trgovinah in supermarketih, je dobrega okusa in je dobra vrednost za plačano.«

Predstavili so tudi možnosti pridobivanja znanja na področju kmetijske dejavnosti. Kot je povedala mag. Jasmina Žnidaršič iz UM FOV, se soočajo s problemom pomanjkanja mladih na podeželju in prenizko izobrazbeno strukturo, kar posledično vodi v pomanjkanje razvoja na podeželju in nizko stopnjo inovativnosti. Žnidaršičeva je predstavila izobraževalne institucije na področju formalnega in neformalnega izobraževanja za kmetijstvo. Kot možnosti povečanja zanimanja mladih za izobraževanje je izpostavila dvig ugleda poklica kmetovalec, večje razumevanje kmetijstva kot podjetništva, potrebo po ureditvi stabilnega ekonomskega položaja, prenosu sodobnih tehnologij v prakso, prikazu dobrih praks in večjo promocijo izobraževalnih ustanov.