Bohinjska piramida

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / sobota, 25. junij 2011 / 06:00

Rodica (1966 m) - Gora, preko katere vodi Slovenska planinska pot, je piramida, ki meji na toplo Primorsko in hladno Gorenjsko. Tokrat jo bomo obiskali skoraj povsem iz doline.

Spokojen greben Spodnjih bohinjskih gora je pregrada na meji med Primorsko in Gorenjsko. Sicer zelo strma južna pobočja so travnata, severna pobočja pa kažejo drugačno, bolj divjo skalnato podobo. Čez grebena je speljana Slovenska planinska pot, zato je naš današnji vrh poleg Črne prsti v tej verigi gora tudi najbolj obiskan. Ja, prav sta uganili. Danes bomo šli na Rodico; ampak skoraj iz doline, tako da bomo premagali kar nekaj višinske razlike.

Zapeljemo se skozi Bohinjsko Bistrico in nadaljujemo proti Bohinjskemu jezeru. Na koncu vasi Laški Rovt, nekaj sto metrov naprej, se levo odcepi makadamska cesta. Na količku ob desni strani makadama opazimo oznako Triglavskega narodnega parka. Nadaljujemo po cesti in po stotih metrih poti zavijemo levo. Cesta se začne precej strmo vzpenjati. Nekajkrat smo na razpotju poti in tam se držimo levo oz. tiste ceste, ki je bolj zvožena. Po približno štirih kilometrih ceste na desni strani opazimo smerokaz za planino Suha. Ob cesti je več manjših parkirišč, kjer parkiramo. Smerokaz nas usmeri na gozdni kolovoz, ki se v spodnjih metrih strmo vzpenja. Strmina ne popusti. Pridemo do makadamske ceste, kjer nadaljujemo levo. Za naslednjim ovinkom na drevesu zagledamo markacijo in nadaljujemo desno, strmo skozi gozd. Kar naenkrat sledi položna pot, kjer je trenutno kar nekaj podrtih dreves. Markacije nas usmerijo levo na gozdno območje. Strmina nas skozi Javorje pripelje do planine Suha na nadmorski višini 1378 metrov. Prejšnji teden me je izza stana zvedavo opazovalo mlado govedo. Ja, Suha je živa planina, kjer se pase živina. Čaka nas prečenje planine in vzpon na greben. Najprej gremo mimo prve koče na desni strani, ko markirana steza začne zavijati rahlo bolj proti levi strani, nato pa sledi vzpon skozi rušje, mimo macesnov. Vstopamo v izrazito kraški svet, poln razdrapanih skal in pečin. Smo v predelu, imenovanem V plazičih, upravičeno, saj je to del, kjer pozimi rado plazi. Skozi gruščevnat teren se povzpnemo do travnate globeli Zadnja Suha, kjer se v nekaj korakih priključimo grebenski poti, ki povezuje Vogel in Črno prst. Markirana pot nas pelje čez Lepo Suho, kjer na drugi strani malenkost izgubimo na višini. Odpirajo se nam razgledi na Primorsko stran, kjer sta globoko pod nami vasici Grant in Rut. Bohinjska piramida Rodica je ves čas mogočno pred nami. Na njen vrh se povzpnemo z desne, markirane strani. Naša pot dobiva vse bolj okus po visokogorju, ko kar naenkrat dosežemo vrh; smo tik pod 2000 metri nadmorske višine. Razgled je božanski. Pred nami se razprostira celotna veriga Julijskih Alp: Triglavsko pogorje, Pokljuka z dobro vidnimi planinami, bohinjske planine, Debeli vrh, Stogovi, Vogel, Žabiški Kuk, Vrh nad Škrbino, Podrta gora, Tolminski Kuk, Mahavšček, Bogatin, v daljavi se vidi Krn.

Z vrha Rodice sestopimo po desni strani, čez Malo Rodico, ravno nasprotno, kot smo se prej vzpenjali. Markirana pot, ki jo moramo doseči, je dobro vidna, kajti pot sestopa do grebena poteka po nemarkiranem svetu, a je orientacijsko povsem preprosta. Na grebenu se priključimo poti transverzale, po vzponu čez Lepo Suho pa kmalu zavijemo desno in prek globeli Zadnja Suha začnemo sestopati proti planini Suha, od tam pa proti jeklenemu konjičku. Ob sestopu sva imela bližnje srečanje tudi z malim modrasom. Žal sem bila prepozna, da bi ga fotografirala oz. se mi je prehitro umaknil s poti.

Naj na koncu opozorim le na to, da se bomo v vrhnjem delu gibali po grebenski poti, zato je za vzpon nujno stabilno vreme brez neviht, ki so v teh dneh še kako prisotne. Za lažjo orientacijo po makadamski cesti pa priporočam uporabo Sidartinega zemljevida Bohinj, Triglav-Krn-Črna prst, 1 : 25000.

Nadmorska višina: 1966 m

Višinska razlika: ok. 1000 m

Trajanje: 4 ure

Zahtevnost: 2 zvezdici