Koža si zapomni, koliko smo se sončili

Besedilo: Katja Štruc
Kategorija: GG Plus / / 06:00

"Pri tistih, ki se veliko sončijo, navadno ostane najlepša koža na zadnjici," je povedal spec. dermatologije Mihec Pogačnik, dr. med.

Poletje je pred vrati, z njim pa namerno ali nenamerno izpostavljanje sončnim žarkom. V tem času se moramo še posebej zavedati dejstva, da varno sončenje in zdrava porjavelost ne obstajata. »Mejo primernemu izpostavljanju soncu naj bi v prvi vrsti predstavljala zdrava pamet in primerna ozaveščenost o možnih škodljivostih izpostavljanju sončnim žarkom. Ne bo odveč pripomba, da ne samo otroci, ampak tudi živali instinktivno iščejo senco,« pravi spec. dermatologije Mihec Pogačnik, dr. med. Koža si zapomni, koliko smo se soncu izpostavljali v preteklosti. »Kar osemdeset odstotkov skupne življenjske izpostavljenosti dosežemo že v prvih dveh desetletjih življenja! Pojavnost kožnega raka je bistveno večja pri ljudeh, ki so v otroštvu utrpeli sončne opekline,« pojasni dermatolog, ki vodi dermatološko ambulanto na Bledu, in doda: »Kožne spremembe zaradi sončenja so najprej sončne opekline, ki so lahko vseh stopenj: rdečine, otekline, mehurji, nekroze in se lahko pojavijo že po nekaj urah. Kronično izpostavljanje soncu pa privede do prezgodnjega staranje kože in možnosti pojava rakastih obolenj kože. Pri tistih, ki se veliko sončijo, navadno ostane najlepša koža zadnjice!«

Pri dojenčkih in otrocih do tretjega leta starosti moramo biti v vročih dneh še posebej pazljivi. »Otroci naj ne bodo na soncu med 10. in 16. uro. Na soncu naj bodo zaščiteni z oblačili, ki so primerno gosto tkana in imajo dolge hlače, dolge rokave, pokrivala s širokimi krajci, nosijo naj tudi zaščitna sončna očala. Kemična zaščitna sredstva za dojenčke do šestega meseca niso primerna. Njihova uporaba v nobenem primeru ne sme biti namenjena nadomeščanju naravne zaščite ali podaljševanju izpostavljanja sončnim žarkom,« svetuje Pogačnik.

Ljudje pa smo se kljub vsemu primorani izpostavljati soncu. Če ne drugače, ko je treba po nujnih opravilih. Zato vse pogosteje segamo po kremah za sončenje, katerih zaščitni faktorji segajo do 45 in več. »Faktor zaščite pred soncem SPF dejansko pomeni le, da ste s tem sredstvom na soncu lahko dlje kot brez njega, preden dobite opekline. Dolgo je veljalo, da je zadosten že faktor 15, sedaj priporočamo vsaj faktor 30. Upoštevati je treba, da ponavadi kreme ne nanesemo dovolj, tedaj pa pomeni pretanek nanos višjega faktorja vseeno boljšo zaščito. Priporočljivo je, da nanos kreme obnovimo vsaki dve uri, zagotovo pa po kopanju in brisanju z brisačo ali po obilnem znojenju,« opozarja strokovnjak.

V Sloveniji kožni rak sodi med najpogostejše oblike raka, poleg tega število obolelih iz leta v leto narašča. Zato dermatologi svetujejo samopregledovanje kože. »Vsak naj bi poznal svojo kožo, vključno z znamenji na njej. Pojav novih znamenj ali hitra sprememba teh naj bi bila razlog za posvet z zdravnikom. Kožo je treba pregledati v svetlem prostoru, tako spredaj kot zadaj in na skritih delih (pazduhe, uhlji, med prsti, pod prsmi, pod koleni, na podplatih). Vse spremembe je pametno fotodokumentirati, da se vidi morebiten razvoj v času,« toplo priporoča Mihec Pogačnik.

Zaradi skrivanja pred soncem ni bojazni, da telo ne bi absorbiralo dovolj vitamina D. To namreč pojasnjuje dejstvo, da vitamina dobimo dovolj že, če je sončnim žarkom nekaj minut na dan izpostavljenih le nekaj kvadratnih centimetrov kože.

Samopregledovanje

»Vsak naj bi poznal svojo kožo, vključno z znamenji na njej. Pojav novih znamenj ali hitra sprememba le-teh naj bi bila razlog za posvet z zdravnikom. Kožo je treba pregledati v svetlem prostoru, tako spredaj kot zadaj in na skritih delih (pazduhe, uhlji, med prsti, pod prsmi, pod koleni, na podplatih). Vse spremembe je pametno fotodokumentirati, da se vidi morebiten razvoj v času,« toplo priporoča Mihec Pogačnik.