Pnevmokokne okužbe lahko preprečimo

Majhni otroci so pogosto bolni. Več kot šestdeset odstotkov malčkov v starosti do enega leta večkrat zapored zboli za akutnim vnetjem srednjega ušesa. Staršem povzročajo skrbi še vnetja obnosnih votlin in sapnika, pa tudi pljučnice in bronhitisi ...

Večino bakterijskih okužb povzroči pnevmokok (Streptococcus pneumoniae), to je bakterija v nosno-žrelnem delu glave zdravega človeka. Kar štirideset do petdeset odstotkov zdravih otrok in od dvajset do trideset odstotkov odraslih je nosilcev te bakterije. Okužba se s kužnimi kapljicami, kihanjem in kašljanjem širi na druge ljudi. Pri zdravih ljudeh obrambni mehanizmi preprečujejo nastanek okužbe. Ob virusni okužbi dihal ali alergičnih boleznih zgornjih dihal pa obrambne sposobnosti sluznice dihal oslabijo in bakterija se lahko širi do sosednjih organov, kjer povzroči vnetja oziroma neinvazivne pnevmokokne okužbe. Pnevmokok pa lahko povzroči tudi zastrupitev krvi ali se po krvi razširi v druge organe, kjer povzroči invazivne okužbe, kot sta vnetje možganskih ovojnic (meningitis), sklepov … »Invazivne pnevmokokne okužbe so najpogostejše pri majhnih otrocih, zlasti med prvim in drugim letom življenja, pogostejše pa so tudi pri starejših od 65 let. Katere so te hude bolezni, ki se jih tako bojimo? Ena od teh je meningitis, pri otrocih je smrtnost pri meningitisu pet- do desetodstotna, pri odraslih pa še višja. Tudi pljučnica je pri otrocih lahko smrtna bolezen, zlasti pri tistih, ki imajo druge osnovne bolezni,« je opozoril prof. dr. Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Pnevmokokne okužbe lahko pustijo tudi trajne posledice, denimo trajno prizadetost ledvic in drugih organov.

Zaščita otrok pred okužbami

Delno lahko otroka zaščitimo pred okužbami z zdravim življenjskim slogom, ki krepi njegov imunski sistem in varuje njegovo zdravje. Najbolj zanesljiva zaščita pred petim letom starosti pa je cepljenje pred pnevmokoknimi okužbami, je povedal doc. dr. Marko Vudrag, vodja enote za nalezljive bolezni in strokovni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. »Otroke je treba cepiti zgodaj, lahko že od šestega tedna starosti dalje, vsekakor pa v prvem letu življenja, da se že v zgodnjem odraščanju izognemo morebitnim pnevmokoknim okužbam,« je še dejal. Pozneje, pri treh ali štirih letih, je cepljenje smiselno le še za otroke, ki imajo kakšno osnovno bolezen, zaradi katere obstaja veliko tveganje za nastanek hudih okužb s pnevmokoki.

Ko so leta 2000 v Združenih državah Amerike uvedli cepljenje proti pnevmokokom s konjugiranim cepivom kot rutinsko cepljenje, se je za več kot devetdeset odstotkov zmanjšala pojavnost hudih invazivnih bolezni, ki jih povzročajo tipi iz cepiva. Pri otrocih, starih manj kot pet let, se je število invazivnih bolezni zmanjšalo za skoraj osemdeset odstotkov, ne glede na tip povzročitelja. »Ocenjujemo, da bi redni program cepljenja s pnevmokoknim konjugiranim cepivom v populaciji občutno zmanjšal pojavnost resnih invazivnih obolenj kot tudi bolj pogostih neinvazivnih obolenj, povzročenih s pnevmokokom. Hkrati bi se zmanjšalo število nosilcev pnevmokoka v nosno-žrelnem predelu v populaciji, zlasti pri otrocih, in s tem tudi širjenje bakterije,« je ocenila dr. Metka Paragi, vodja Oddelka za medicinsko mikrobiologijo na Inštitutu RS za varovanje zdravja in dodala: »Cepljeni otroci manj zbolevajo, zato potrebujejo manj zdravljenja z antibiotiki. To je nadvse pomembno, saj je delež pnevmokokov, odpornih proti enemu ali več antibiotikom, čedalje večji, kar zelo otežuje zdravljenje teh bolezni.«

En odmerek 75 evrov

V Sloveniji še ni bilo cepljenih toliko otrok, da bi lahko ocenjevali uspešnost cepljenja proti pnevmokoku. Pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek je v zvezi s tem povedala: »Za zdaj še nimam signifikantno statističnega vzorca; niti časovno ne cepimo tako dolgo niti vzorec ni tako velik. V lanskem letu sem precepila približno 25 odstotkov otrok primerne starosti, podobno je tudi letos. Kar imam informacij, ima en sam otrok, ki je bil cepljen, še vedno pogosta gnojna vnetja srednjega ušesa. Res pa je, da čeprav sem prosila, da bi se vzel bris, ta še ni narejen; tako da še nisem prepričana, ali je v tem primeru sploh kriv pnevmokok.« Pediatrinja opaža tudi bistvene razlike v odnosu do zaščitnega cepljenja med starši, ki imajo prvorojenca, in tistimi, ki imajo dva ali več otrok. »Če prvorojenec pogosto zboleva za pnevmokoknimi okužbami, med katerimi so najpogostejša gnojna vnetja srednjega ušesa, se starši pri drugorojenem otroku večinoma odločajo za cepljenje proti pnevmokoku. Hkrati se tudi starši, ki sprva odklanjajo cepljenje, vendarle odločijo za to obliko zaščite, če njihov otrok zboli za pnevmokokno okužbo,« je povedala pediatrinja.

Za optimalno zaščito je potrebnih več odmerkov, odvisno od tipa cepiva in starosti otroka. »Lahko se pojavijo neželeni učinki, a ne pri vseh cepljenih osebah. Najpogosteje se pojavijo lokalne reakcije, kot so bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja, lahko pa tudi splošni znaki, kot sta povišana telesna temperatura, izguba apetita. Redke so alergične reakcije na cepivo,« je povedal prof. dr. Čižman. Ker cepljenja s pnevmokoknimi cepivi pri nas niso v rednem imunizacijskem programu, stroške cepljenja krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija samo za ogrožene skupine. En odmerek cepiva stane 75 evrov in je za mnoge, ki bi to želeli, zaradi cene nedosegljiv. »Z nasprotniki cepljenj pa do dogovora niti ne pride, ker so že povedali svoje mnenje o obveznem cepljenju,« je še dodala Vesna Plevnik Vodušek.

Vnetja srednjega ušesa

Pnevmokokne okužbe se lahko ponavljajo, saj je znanih več kot devetdeset tipov pnevmokokov in otrok po preboleli bolezni razvije imunost samo za tisti tip pnevmokoka, ki je povzročil bolezen. Tako ima kar pet odstotkov otrok ponavljajoče se vnetje srednjega ušesa.

Antibiotiki

»V Sloveniji smo v zadnjem desetletju zmanjšali porabo antibiotikov skoraj za trideset odstotkov. Ambulantno porabo moramo zmanjšati še za tretjino, da bomo lahko zadovoljni, ker se še vedno prepogosto predpisujejo. Želeli smo, da se privarčevana sredstva iz tega investira v izobraževanja, tudi nabavo cepiv, tako pa je šel denar za druge skupine zdravil,« je dejal prof. dr. Milan Čižman.

Cepivo proti pnevmokoknim okužbam

»Starše zanima, proti katerim boleznim jih bo cepivo zaščitilo, kako ta bolezen poteka, koliko časa bo trajala zaščita, kakšne bodo reakcije in tudi cena. Slovenski pediatrični sekciji sem predlagala, da bi starše začeli poenoteno informirati glede cepljenj, ki ne sodijo v obvezno cepljenje,« je povedala pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek.