Z Brezij odhajamo boljši

Bolni nas učijo spoznavati skrivnosti trpljenja, je dejal v sobotni pridigi na Brezjah celjski škof Stanislav Lipovšek.

Brezje - Nad tri tisoč bolnikov, invalidov, njihovih spremljevalcev in drugih vernikov se je v soboto, 18. junija, zbralo na Brezjah na 43. narodnem romanju bolnikov in invalidov, ki ga že vsa leta prireja revija Ognjišče. Začetki so bili skromni in negotovi, danes pa je tretja sobota v juniju postala narodni dan bolnikov, ki ga sicer katoliška Cerkev praznuje 11. februarja. Junijsko romanje na Brezje je tudi prikaz cerkvene skrbi za pomoči potrebne ljudi. Duhovno oskrbovanje bolnikov je zagotovljeno v vseh sedemindvajsetih slovenskih bolnišnicah, socialno delo pa opravljajo tudi druge cerkvene organizacije vključno s Karitas. Ognjišču, ki je glavni organizator romanja na Brezje, že vsa leta pomagajo katoliški skavti, veroučne skupine, malteški vitezi in številni posamezniki. Romarji lahko na prostem pred baziliko lahko opravijo spoved in se pogovorijo z duhovnikom.

Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je vodil sobotno maševanje, je v pridigi povedal, da so brezjanski romarji kot velika družina, ki jim Marija z Brezij daje novih moči. »Čeprav problemi ostajajo, pa mi odhajamo z Brezij drugačni, boljši. Bolj smo se pripravljeni soočiti s problemi, jih reševati in kaj storiti za skupni blagor in ne le govoriti ter čakati. Romanje bolnikov in invalidov je del pastoralnega leta, ki je posvečeno dobrodelnosti, solidarnosti in prostovoljstvu,« je povedal celjski škof in poudaril pomen skupnega dela cerkvenih in posvetnih dobrodelnih in socialnih ustanov. »Živimo v času, ko ni več nič trdnega, ko ima vsak svoj prav. Povsod se soočamo s kriznimi pojavi. Ekonomski se pridružujejo še duhovna, moralna in tudi verska kriza, ki se z lovkami plazi celo v zavetja domov in družin, pa tudi cerkvene ustanove niso imune pred njo,« je povedal Stanislav Lipovšek in javnost opomnil, da je srečanje na Brezjah tudi test, kako smo sposobni nositi bremena življenja in v katerem nas bolni učijo spoznavati skrivnosti trpljenja. Za Gorenjski glas pa je povedal, da imajo Brezje zanj poseben pomen. Prvič jih je kot otrok obiskal leta 1948, ko se je s starši do Otoč pripeljal z vlakom, nato pa so pešačili do cerkve. Sedaj ko je škof, pa ima do Brezij še posebno odgovornost.