Stiki otrok po razvezi staršev (3)

Najbrž lahko pripišemo tradiciji, da veliko ljudi misli, da smo mame boljše pri vzgoji kot očetje. Zato mi je vedno hudo, ko slišim zgodbe o tem, kako se morajo očetje boriti za to, da bi otroci ostali pri njih. Zmoti me, ko katera izmed mater trdi, da je otrok njen, da je prišel iz nje in ji bolj pripada kot očetu. Otrok kot lastnina ne pripada nikomur, prevečkrat pa se z njim res dela tako. Vsak že v času skupnega bivanja pokaže, koliko mu je mar za otroka, kako odgovorno jemlje starševstvo in na kakšen način vzgaja otroka. To bi vsekakor moralo biti eno izmed meril za stike po razvezi, saj iz tega lahko sklepamo, kako bo naprej. Težko je trditi, da bo po ločitvi vse drugače in da bo eden izmed staršev začel drugače vzgajati. Ljudje se ne spremenimo kar čez noč. Je pa res, da imamo različna merila za to, kaj je dobra vzgoja, in mnogi moški v tem smislu ne jemljejo vzgoje tako resno kot nekatere ženske. To v praksi pomeni, da nimajo velikih didaktičnih in vzgojnih načrtov in zanje ni problem, če otroku iz nosu visi smrkelj. Vseeno jim je, če otroka pustijo pri babici, namesto da bi z njim igrali nogomet. Tudi za šolo niso tako vestni in naredijo pri njih manj domačih nalog kot pri mamicah. Ne govorim za vse moške, da ne bo pomote. Vse to ima svoje prednosti in slabosti. Na hitro bi lahko rekli, da so to neprimerni očetje, ki ne znajo z otrokom in jim ni mar, kako je z otrokom. Pozitivna stran tega pa je, da ne razpravljajo veliko o vzgoji, ampak otrokom bolj dopustijo, da živijo skupaj. Pa čeprav to včasih pomeni formulo ena do poznih ur, pomfri in hrenovke in premalo oblečenega otroka. Nekako moramo razumeti, da je moško pojmovanje vzgoje pogosto drugačno od ženskega in da v tem pravzaprav ni nič tako slabega, kot bi želele prikazati nekatere prizadete mame. Če bi to potekalo v družini, bi se zadeva uravnovesila in ne bi bilo tako moteče kot takrat, ko potiho ali naglas poteka tekmovanje za to, kdo je boljši starš.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sreda, 18. avgust 2010 / 07:00

Kulturno izročilo slovenskega planinstva

Povod za prispevek je odprtje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, 7. avgusta. Pa tudi iz vsega, kar je bilo pred njim, je razvidno, da je planinstvo eden največjih zakladov slovenske kulturne...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 16:59

V spomin: mag. Jurij Kumer (1942–2024)

Sorodniki, vaščani, nekdanji sodelavci, prijatelji in znanci so se v ponedeljek, 25. marca, na gorenjevaškem pokopališču poslovili od Vresjakovega Jurja – magistra Jurija Kumra s Hotavelj,...

Rekreacija / / 16:06

Mala in velika sestra

Mala Paklenica (650 m n. m.) – Za obisk Paklenice je v poletnih mesecih prevroče. No, vsaj zame. Meseca aprila, maja ali pa jeseni je obisk tega čudovitega kanjona edinstveno doživetje. Iz Male v Veli...

Kultura / / 16:00

Mojstrovine z vilinskimi mojstri

V Mestni knjižnici Kranj je na ogled razstava fotografij Andreje Peklaj. Ob njenih fotografijah kačji pastirji ne delujejo kot nadležne žuželke, ampak so vilinski mojstri, kot je avtorica naslovila ra...

Zanimivosti / / 15:58

Lažnivci in šaljivci so prišli na plan

Da je smeh pol zdravja, se dobro zavedajo člani Kulturno-športnega društva Hrušica, ki so v obnovljeni dvorani kulturnega doma na Hrušici pripravili humoristično prireditev. Glavna tema pa laži in šal...

Železniki / / 15:55

Taborniki ustvarjajo boljši jutri

Taborniki Rodu zelene sreče Železniki so zaznamovali tridesetletnico delovanja. Danes ima rod okoli osemdeset članov, od tega približno dvajset aktivnih prostovoljcev.