Bohinjci izpred sto petdesetih let

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 15. junij 2011 / 06:00

V petek so v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici odprli razstavo z naslovom Bohinjski album 19. stoletja.

Pred dvema letoma so se v Gorenjskem muzeju odzvali ponudbi Antikvariata Glavan v Ljubljani in odkupili album s fotografijami iz druge polovice 19. stoletja, v katerem je bilo v prvi vrsti kar nekaj portretnih fotografij pomembnih ljudi iz Bohinja tistega časa. »Album je bil sicer v dokaj slabi kondiciji, z gotovostjo pa lahko potrdim, da je njegova vsebina predvsem za Bohinj neprecenljive vrednosti. Ko sem pripravljala dokumentacijo o tem gradivu, se mi je porodila zamisel, da bi lahko portretirance, gre za ljudi, ki so bili na različnih področjih pomembni za Bohinj pred stopetdesetimi leti, skozi njihove zgodbe predstavila na razstavi,« je povedala avtorica tokratne postavitve Marjana Žibert, ki je o ljudeh s fotografij in o Bohinju iz druge polovice 19. stoletja pripravila zanimivo razstavo.

Fotografije, ki so bile v albumu, so različnega izvora, nastale so najbrž v ateljejih v Ljubljani, Gradcu, na Dunaju, pa tudi na Bledu, kjer je v tistem času deloval fotograf Benedikt Lergetporer. »Ta se je na Bled priselil iz Salzburga. Odprl je fotografski atelje in od leta 1884 naprej posnel številne fotografije duhovnikov, učiteljev, družin, mož in žena, njegove fotografije gorenjskih vasi in mest pa so običajno tudi prvi dokumentarni posnetki krajev pred razcvetom razgledničarstva v začetku 20. stoletja,« dodaja Žibertova, prepričana, da so take zbirke iz rane zgodovine fotografije danes prava redkost.

Avtorica je v albumu našla zanimive osebnosti, kot sta župnika Janez Mesar in Janez Kovačič, učitelj Jakob Pretnar, gostilničar Ignacij Korošec s Koprivnika … Mesar je bil na primer zelo zaslužen za razvoj gospodarstva in kmetijstva v Bohinju, še posebej sirarskega zadružništva v Bohinjski Bistrici, gradil je tudi župnijsko cerkev, Kovačič si je prizadeval za širitev šolstva … Osebnosti so predstavljene na osmih panojih, zgodbe, ki so spletene okrog njih, pa dopolnjujejo tudi nekateri muzejski eksponati, kot na primer edinstvena deža za tovorjenje masla z letnico 1858. »Portretom so dodani tudi prvi posnetki nekaterih bohinjskih vasi, Bistrice, Koprivnika in jezera …, ki jih je posnel Lergetporer, ob nekaterih fotografijah pa smo rekonstruirali tudi nošo s konca 19. stoletja. Primerek z Gorjuš smo postavili tudi v originalu,« je še povedala Žibertova, ki je del razstave posvetila tudi predstavitvi postopka, kako je bil že precej dotrajan fotografski album ustrezno konserviran in urejen za razstavo. Žibertova je pri razstavi sodelovala z muzealko Tatjano Dolžan Eržen in Mišom Serajnikom iz bohinjskega muzejskega društva. Nekaj predmetov je za razstavo odstopil Gornjesavski muzej Jesenice. Razstava bo odprta vse tja v jesen.