Zlatorogov fotograf

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 13. junij 2011 / 06:00

V sredo so v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani odprli muzejsko-fotografsko razstavo Fotografski poet slovenskih gora, posvečeno stoti obletnici rojstva legendarnega fotografa in ljubitelja slovenskih gora Jaka Čopa (1911-2002). Predstavili so tudi novo monografijo Fotografska pesem Jaka Čopa.

Slovenski planinski muzej je od četrtka bogatejši za novo občasno razstavo o Jaku Čopu, s katero v osrednjem hramu zgodovine slovenskega planinstva zaznamujejo stoto obletnico njegovega rojstva. Na ogled je postavljen izbor njegovih fotografij, prvič v takem obsegu pa si lahko ogledamo tudi številne muzejske predmete iz njegove zapuščine. »Odprtje razstave je pomemben trenutek za naš muzej, saj je Čop celo svoje življenje gojil tiste vrednote do gora, ki jim verno sledimo tudi z našo muzejsko dejavnostjo,« je uvodoma povedal gostitelj, vodja muzeja Miro Eržen, direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič pa dodala, da je praznovanje stote obletnice Čopovega rojstva eden letošnjih osrednjih muzejskih projektov, ki so ga zasnovali tudi medinstitucionalno, saj sodelujejo s Triglavskim narodnim parkom.

V letu 2004 so v Gornjesavskem muzeju Jesenice za takratno Triglavsko muzejsko zbirko, torej današnji Slovenski planinski muzej, v hrambo prevzeli obsežen fond fotografskega in drugega gradiva Jaka Čopa. To je bila njegova želja, prav tako tudi njegove sestre Polone, s katero sta živela na Rodinah v hiši, imenovani Viharnik. »Gre za predmetno, arhivsko, predvsem pa fotografsko gradivo tega neutrudnega fotografa in občudovalca naših gora, ki jim je posvetil vse svoje življenje in ustvarjalni opus,« je povedala avtorica razstave kustosinja Slovenskega planinskega muzeja Elizabeta Gradnik: »Del gradiva smo že vključili v stalno razstavo, še več pa ga predstavljamo na tokratni občasni razstavi.« Glavnino fotografskega dela predstavljajo fotografije iz Jakovih šestih monografij, dodali pa so tudi fotografije, s prodajo katerih je kot velik ljubitelj pokrajine in ljudi v dolini Trente in Soče pomagal zbirati sredstva za pomoč prizadetim ob potresu v Posočju leta 1998. Zgovorna sta tudi dva tako imenovana klobasna posnetka. »Pomagal mi jih je pridobiti Edvin Kravanja iz Trente. To so namreč posnetki, s katerimi si je Jaka prislužil malico, saj so bili filmi nekaj časa tako dragi, da je zaslužil le za osem filmov na mesec.« Vsi panoji so opremljeni s Čopovim avtogramom in žigom, ki ga lahko zasledimo na nekaterih fotografijah.

Gradnikova v uvodu predstavlja kratko biografijo Jake Čopa, na drugem panoju njegovo fotografsko delo, na tretjem pa Jakovo vzgojno, propagandno, predavateljsko, planinsko, vodniško in drugo delo, kjer je pustil neizbrisen pečat. Fotografije spremljajo Jakovi duhoviti citati, med katerimi so tudi napotki za dobro fotografijo. V vitrinah so razstavljeni različni fotoaparati, svetlomerji, objektivi in druge fotografske potrebščine. »Z Jakovimi predmeti smo skušali rekonstruirati tudi temnico, za katero mu je pogosto služila kar kuhinja ali kopalnica, kjer je slike dolga desetletja razvijal sam, sam pa je sestavil tudi večino potrebnih kemikalij. Med eksponate sem uvrstila tudi njegove osebne predmete, med katerimi so krstno oblačilo, klobuki, palice, ročne ure, vpisna knjiga njegove hiše, nahrbtnik, pisalni stroj, dnevniki, različne članske izkaznice …« Na razstavi je opazen entuziazem, ki je avtorico vodil pri pripravi razstave. Z nekaterimi izmed številnih priznanj, nagrad in odlikovanj, ki jih je prejel, je predstavila pomen njegovega dela, na razstavi pa je na ogled tudi njegov diaprojektor ter projekcija fotografij znamenitega predavanja s pravljico o Zlatorogu, s katerim je prekrižaril vso Slovenijo in za lepote gorskega sveta navduševal tako mlade kot stare. Del razstave so tudi osebne fotografije, ki ga prikazujejo od otroških do poznih let.

Obletnico so v muzeju obeležili tudi z izdajo monografije Fotografska pesem Jaka Čopa. V njej je zbranih sto najboljših, najbolj značilnih in znanih črno-belih fotografij iz Čopovih monografij Svet med vrhovi (1962), Raj pod Triglavom (1968), Viharniki (1970), Slovenski kozolec (1993) ter Trenta in Soča (1996). Izbor fotografij je pripravil poznavalec njegovega dela Jože Mihelič s Triglavskega narodnega parka, ki se Čopa spominja kot najboljšega možnega ambasadorja tega prelepega dela Slovenije. »Vedno, kadar me je službena pot vodila v triglavsko pogorje, sem povabil Jako, ki se povabilu skoraj nikoli ni odrekel. Jaka je bil eden tistih, ki so mu bila odprta vrata vsakega doma v našem pogorju in letos, ko praznujemo tridesetletnico zakona o narodnem parku, se še kako zavedamo, kako pomemben je bil njegov prispevek pri tem. Razstava je vsekakor še ena kvaliteta, ki bo prek letošnjega poletja dodatno plemenitila Slovenski planinski muzej in še enkrat znova na najlepši način obudila spomin na Jako Čopa. Kot je na odprtju, na katerem nas je s slovensko pesmijo navdušil Moški pevski zbor Triglav, Lesce-Bled, povedal Silvester Gaberščik z ministrstva za kulturo, na človeka, ki je bil pristen, iskren in pošten do ljudi in narave in mu je kot takemu Zlatorog dovolil, da je njegove zaklade videl tudi od blizu, Čop pa jih je za nas tudi fotografiral.