Zdrava pamet ni zmeraj logična

Mogoče bi pa s tankanjem bencina na Poljskem namesto v Nemčiji prihranili kakšen evro za pivo?

Zbudijo nas neki Poljaki, ki se pogovarjajo okrog naših avtomobilov. Ura je komaj sedem zjutraj, torej smo »mrknili« le za dobre tri ure. V dnevnik sem zapisal: sendviček, merica mrzle kave Nescafe in gremo naprej. Do spačkarskega srečanja nas je namreč ločilo še celih 600 kilometrov, večinoma Poljske, nekaj Nemčije in za finiš še Češke, vse tja do mesta Most, kamor smo bili kakopak namenjeni. Bili smo zadovoljni, ker smo preživeli tudi brez kampa, in kar dobre volje, čeprav smo bili zadnjo noč prikrajšani za »horizontalni spanec«. Šlo nam je kar nekako po planu, kot da prejšnji dan ni bilo čakanja na poljski meji. Kaj je že bilo? O ne, se malo hecam, tistega bedastega občutka z meje ne bom pozabil nikoli.

Cesta, po kateri hitimo naprej, je super, od Krakowa do Wroclawa je kar solidna avtocesta. Do našega cilja bi se s Poljske lahko peljali čez hribovitejši predel Češke (med drugim skozi Harrachov, kjer je smučarska letalnica), a smo se odločili za lagodnejšo vožnjo. Prevlada načelo, da je včasih pametneje narediti kakšen kilometer več po boljši cesti, zato se držimo smeri proti mestu Dresden v Nemčiji. Da se torej zapeljemo še kakih petdeset kilometrov po Nemčiji.

Ampak zdrava pamet se vedno ne izkaže tudi za najbolj racionalno. Včasih se namreč zgodi kaj takega, kar nima prav nič skupnega z razumom. Na našem potovanju smo bili takim »nelogičnostim« priča kar nekajkrat. Prejšnji dan na poljsko-ukrajinski meji, danes še enkrat znova na Poljskem. Takole je bilo. Tankali smo tik pred nemško mejo. Jasno, bencin v poljskih zlotih je kar nekaj cenejši, kot bi bil enak (ali res?) bencin v evrih v Nemčiji. Še vedno nekoliko jezen zaradi meje prejšnjega dne, sem bil sicer prepričan, da na poljskem ne bom potrošil niti zlota. A je vendarle zmagala ideja, da bomo s tankanjem na Poljskem prihranili za kakšno pivo. OK. Res se ni bilo težko premisliti. Čeprav smo tankali ob glavni cesti, je bila bencinska črpalka bolj majhna. En delavec, en WC. Jasno zaklenjen. Hja, po moje je bila to ena privat pumpa z enim in edinim gospodarjem. Uredimo, kar imamo za uredit, Aljaž, ki je imel nekaj zlotov, založi in … »Po par kilometrih Igor ostane zadaj. Shit, a je spet nekaj narobe?« je v dnevnik zapisala Darja.