Deset Franjinih zapovedi
Kolesarski praznik številka ena je le še štiri dni daleč. Kolesa so pripravljena, kolesarke, kolesarji prav tako, zato je nujno ponoviti vseh deset Franjinih zapovedi. Našli jih boste tudi v vrečki, ko boste plačali startnino, vendar bo mogoče takrat že prepozno, saj bodo zmedenost, trema ali samo površnost opravile tisto, česar si ne želi nihče od nastopajočih.
1. Na prizorišče pridite pravočasno. Vse prijavne formalnosti opravite že prej. Tako se boste laže osredotočili na vožnjo in pripravili vse potrebne pripomočke, ki vam utegnejo biti v pomoč na daljši vožnji. Drugače se vam lahko zgodi, da boste v naglici pozabili veliko pomembnih stvari.
2. Preverite opremo. Predvsem to velja za kolo, ki ga še pravočasno prepustite v roke serviserju, da preveri njegove vitalne dele. Ne pozabite na zračnico in pribor za menjavo. Na tako dolgo preizkušnjo, kot je maraton, se ne podajte s kolesom, ki ga niste vajeni.
3. Med vožnjo ne pozabite pravočasno piti! Na vožnjah, ki trajajo več kot eno uro, je priporočljivo piti elektrolitske napitke (izotonike). V toplem vremenu velja pravilo, da je treba vsako uro spiti od petsto do šeststo ml napitkov. Čista voda je za dolgotrajne napore neprimerna, ker nima dovolj elektrolitov (soli), ki jih izgubljamo s potenjem. Če ne prenašate izotonikov, si pomagajte tako, da na okrepčevalnih postajah zaužijete slano pecivo, krekerje, zato so tam! Pri kolesarstvu je v vročem vremenu nevarnost dehidracije zelo velika, saj se pot zaradi gibanja zraka zelo hitro suši. Doslej je bila večina zdravstvenih težav na cilju povezana z dehidracijo, izgubo soli in krči!
4. Hrana! Najboljša izbira so ogljikovi hidrati. Na okrepčevalnih postajah jih boste našli v obliki piškotov in energijskih ploščic. Če boste čakali na lakoto, bo prepozno. Jesti je treba začeti že po prvi uri kolesarjenja.
5. Ne hitite mimo okrepčevalnih postaj. Davek, ki ga boste plačali zaradi dehidracije in izpraznjenih energijskih zalog, bo velik. In prijetna izkušnja se bo sprevrgla v moro, po kateri bo minilo še nekaj dni, preden se boste sestavili.
6. Mislite na sotrpine za vami! Postanke pri postajah je treba kolesarjem za nami vsekakor naznaniti, še posebno če so hitrosti večje in se večina iz skupine ne namerava ustaviti. Če (na primer) pozno opazimo okrepčevalno postajo in smo na drugi strani cestišča, nikakor ne smemo kar naenkrat zapeljati na nasprotno stran, saj bomo ogrozili sebe in še veliko drugih udeležencev. Najbolje je, da skupino spustimo naprej, počakamo na prazen prostor in šele nato zapeljemo čez cesto do postaje.
7. Spremljajte dogajanje okoli sebe! Za množične prireditve je pomembno predvsem, da imamo ves čas dober pregled nad dogajanjem. To pomeni, da moramo ves čas opazovati, kaj se dogaja nekaj deset pa tudi sto metrov pred nami. Pomembno je, da se za prostor v množici ne prerivate brez potrebe, saj je proga dolga in boste imeli dovolj časa, da boste posameznika, ki vas morda ovira, na primernem kraju prehiteli.
8. Večer pred maratonom ni pravi čas za piknik! Na energijske depoje zadnjih šest ur pred naporom lahko le deloma vplivamo, zato je zelo pomemben obrok večer pred prireditvijo. Nepravilen obrok pred dirko lahko v vročem vremenu naredi veliko slabega. Jejte predvsem hrano, bogato z ogljikovimi hidrati. Primerna večerja je na primer krožnik testenin ali riža s paradižnikovo omako, pečeno pusto meso z malo zelenjavne priloge in sveža solata. Za sladico si privoščite jabolčno pito ali kos sadja. Ne pozabite na dovolj tekočine. Pivo sicer ni prepovedano, le pravo mero je treba imeti in zraven popiti vsaj dva decilitra vode, da se izniči diuretični učinek piva.
9. Razporedite moči! Velikokrat se zaradi adrenalinskega navdušenja kolesarji že na začetku maratona precenijo in tako nevede močno načnejo glikogenske rezerve v mišicah. Maraton je dolga preizkušnja, zato je treba tempo prilagoditi svojim sposobnostim in dolžini proge.
10. Skrbite za čisto okolje ter ovitkov od energijskih ploščic, gelov ter praznih bidonov in drugih odpadkov ne mečite na cesto ali v naravo. Poleg tega je v prejšnjih letih na Franji kar nekaj kolesarjev padlo, ker jim je na ovinkih spodrsnilo na odvrženih ovitkih od energijskih ploščic.
In še en pozor! Preden si pripnete startno številko, na hrbti strani izpolnite obrazec s svojimi osebnimi podatki. V kolesarstvu tako kot tudi v drugih športih se žal dogajajo nezgode. Podatki, ki jih boste vpisali na hrbtno stran, bodo v takih primerih zelo pomagali zdravstveni službi na maratonu.