Druga cev predora do leta 2019?

Slovenija in Avstrija se še dogovarjata o najprimernejši varianti nadgradnje Karavanškega predora. Slovenija se zavzema za direktno gradnjo druge predorske cevi.

Jesenice - Prejšnji teden so zaznamovali dvajseto obletnico odprtja predora Karavanke – promet je skozenj stekel 2. junija 1991. To je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor. V celoti je dolg 7864 metrov, od tega je dolžina slovenskega dela 3750 metrov. Ob obletnici so se v javnosti spet odprle razprave o tem, ali je predor dovolj varen in ali bodo vendarle začeli graditi drugo cev predora, s čimer naj bi se varnost bistveno izboljšala. Kot smo izvedeli na prometnem ministrstvu, morata Slovenija in Avstrija predor urediti v skladu z zahtevnejšimi varnostnimi standardi do leta 2019. V igri sta dve varianti nadgradnje predora: po prvi naj bi direktno zgradili drugo cev predora, po drugi pa naj bi v prvi fazi zgradili ubežni rov, šele kasneje pa drugo cev predora. Kot je povedala Liza Poljak iz službe za odnose z javnostjo na ministrstvu za promet, končne odločitve o izbiri variante še ni. »Še vedno potekajo pogovori o določitvi najprimernejše variante. Naslednji sestanek meddržavne komisije bo v Celovcu 8. junija, v tem trenutku pa je še težko odgovoriti, katera varianta je verjetnejša - Slovenija se zavzema za varianto z drugo cevjo,« so povedali na prometnem ministrstvu. In kdaj naj bi začeli delati? »Predviden začetek gradnje je odvisen od izbire variante, treba pa bo tudi še pridobiti gradbeno dovoljenje,« smo izvedeli. In stroški? Znašali naj bi od 280 do tristo milijonov evrov.

Da je gradnja druge predorske cevi nujna, so prepričani tudi na Jesenicah. Župan Občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger je povedal, da bo vztrajal pri gradnji druge predorske cevi predvsem z vidika varnosti, ki mora biti postavljena na prvo mesto. Mencinger je ob tem izpostavil tudi bodočo vlogo predora Karavanke, ki je del desetega prometnega koridorja, pomembne transportne žile tako za sedanje kot tudi za bodoče članice Evropske unije.

Sicer pa v predoru DARS in Asfinag, ki sta upravljavca tunela, že opravljata sanacijo poškodovanih delov vozišča in obnovitvena dela na vgrajenih sistemih v predoru, kot so klic v sili, ozvočenje, hidrantni sistem, razsvetljava, video nadzor in sistem vodenja prometa. Ta dela morajo biti v skladu z zahtevami evropske direktive o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju dokončana do junija 2014.