Po sedmih urah le naprej
Naše prisilno "kampiranje" na ukrajinsko-poljski meji se po sedmih urah vendarle konča.
Če bi o našem životarjenju na meji lahko posneli film, bi ga naslovil Poletje v Čakovcu, mogoče Smrkelj na meji. In da ne bi slučajno še kdo predme prihajal z danes tako popularnim latinskim izrekom Carpe diem (uživaj dan). Mi smo ga namreč užili do popolnosti: v sedmih urah na petsto metrih. Takole je o naši ciljni ravnini, zadnjih pol ure v družbi s poljskimi cariniki, v dnevnik zapisala Darja: »Po pol ure in več se prikaže en model s plastičnima kozarcema v roki in se namesti v pisarno, potem na brzino pogleda kao tri avtomobile, spet čakamo, da izdela poročilo, ga vnese v računalnik, nakar smo po sedmih urah končno zaključili s poljskim šengenom. Igor kar pljuva po tleh, t'ko je besen.« Vse je bilo res. Poljaki so očitno tistega julijskega ponedeljka izvajali nekakšno belo stavko, mogoče pa jim je zatajil računalniški sistem in so vse počeli na roko. Karkoli je že bilo, nas je vse to stalo sedem ur in zadnjega spanca v kakšnem čudovitem kampu tik pred Češko, kamor smo se »malo naokoli« peljali na svetovno srečanje ljubiteljev Citroënovih vozil.
Predlagam nočno vožnjo. Aljaž sprva nekoliko protestira, a vseeno pristane. Kaj nam sploh drugega preostane. Naj mar ob enajstih zvečer po poljskem podeželju iščemo avtokamp? Predstavljajte si Avstrijca, ki pride iz Železne Kaple čez prelaz na Jezersko in bi sredi noči rad našel kamp v Dragočajni … Do srečanja v češkem mestu Most je še 800 kilometrov in če se takoj ustavimo, bo naslednji dan preveč vožnje. In seveda, kdo bo ponoči postavljal šotor, in bi ga zgodaj zjutraj spet pospravil. Sam sem bil prepričan, da Poljakom »v zahvalo« ne pustim niti enega zlota, ne v trgovini ne za bencin, kar je seveda tako rekoč neizvedljivo. Z Aljažem s pomočjo kave in žvečilnih gumijev voziva skoraj do četrte zjutraj, a vseeno opraviva želeno pot. Cesta je sicer obupna, saj je okrog šestdeset kilometrov v gradnji kup zapor cestišča, torej zožanj z leve ali desne, obvozov in omejitev. Na avtocestnem postajališču tik za mestom Krakow ugasnemo motorja, se kar na sedežih zavijemo v spalke in zaspimo kot ubiti …