Komentar: Dlje živimo, dlje delajmo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / petek, 3. junij 2011 / 06:00

Verjetno nobena od dosedanjih referendumskih tem ni zbudila toliko pozornosti in razprav kot ravno pokojninska reforma, o kateri bomo glasovali na nedeljskem trojnem referendumu. Minister za delo Ivan Svetlik skupaj z vladno ekipo (v zadnjem času so se jim pridružili tudi nekateri strokovnjaki iz ekonomskih vrst) aktivno prepričujejo ljudi, da je pokojninska reforma nujna. Trdijo, da jo zahtevajo demografske spremembe, zaradi staranja prebivalstva je vse večji pritisk na pokojninski sistem, vse manj zaposlenih plačuje prispevke za vse več upokojenih, le še 1,6 zaposlenega dela za enega upokojenca. Ker je v našem pokojninskem sistemu po načelu medgeneracijske solidarnosti pač tako, da kolikor vplačamo v pokojninsko blagajno, toliko sproti tudi porabimo za izplačilo pokojnin, je blagajna vse bolj prazna, in da bi jo napolnili, so predlagatelji pokojninske zakonodaje zasnovali podaljšanje delovne aktivnosti. Življenjska doba se nam je podaljšala, s tem tudi dlje prejemamo pokojnine in tudi zaradi tega je pokojninska blagajna bolj obremenjena. In reformatorji tu vidijo tudi razlog, zakaj je smiselno delati do višje starosti.

S podobnimi težavami se srečuje vsa Evropa, pokojninske sisteme iz enakih razlogov na podoben način posodabljajo tudi v drugih državah. In tako kot drugod po Evropi, kjer so nasprotovanje spremembah izražali na javnih demonstracijah, tudi pri nas prenova največjega socialnega sistema ne gre gladko. Njeni najglasnejši nasprotniki sindikati opozarjajo, da bo najbolj prizadela neprivilegiran sloj delavstva, ki dela v delovno intenzivnih panogah in v slabih delovnih razmerah, češ da ti delavci že v sedanjih okoliščinah težko izpolnijo upokojitvene pogoje. Izpolnitev zgolj 40-letne delovne dobe ne bo dovolj, treba bo izpolniti tudi starostni pogoj, ta pa bo (po različno dolgem prehodnem obdobju za moške in ženske) sčasoma 65 let za oba spola. Kako težko bodo to starost dočakali delavci za stroji, kako je reforma neprijazna ženskam, kako tistim, ki so dolgo brezposelni, kako delavcem, ki so začeli delati mlajši od 18 let, opozarjajo v sindikatih. Očitkov pa je še več, med drugim tudi, da se je država loteva v najbolj neprimernih časih, ko je stanje na trgu dela najslabše.

Slabo pa je predvsem vzdušje, v katerem poteka referendum. Zaradi tajkunskih afer, nezmožnosti pravosodnega sistema, da stopi na prste »plenilskim elitam«, nemoči vlade, da kaj ukrene v prid gospodarstva in socialnega blagostanja, pri ljudeh zbuja nezadovoljstvo in nezaupanje. Odsev tega bo najverjetneje tudi referendumski izid. Javnomnenjske ankete že ves čas napovedujejo, da bo vlada na referendumu doživela trojno zavrnitev.