Košarica zelišč za zdravje in kulinariko

"Vsak človek naj najde rožo, ki ustreza njegovemu organizmu," svetuje zeliščarica Mirjam Grilc.

Naše prababice so vedele, da "za vsako bolezen rož'ca raste". Regrat je dober za kri, sečila, jetra, vranico, kožne bolezni, proti aterosklerozi, deluje tudi antirevmatično. V kulinariki se največ uporablja v juhah in solatah. Netresk se uporablja pri vnetju ušes. Po ljudski modrosti naj bi dali nekaj kapljic, ki jih iztisnemo iz lista, v obolelo uho na vsaki dve uri. Blaži tudi simptome, kot so srbeča koža, opekline, kurja očesa, piki žuželk, rane in podplutbe. Sivka pomirja in razkužuje. Pri prehladih, bronhitisu, oslovskem kašlju, astmi ali močnih migrenah je priporočljivo inhalirati njene pripravke. Najpogosteje se uporablja kot odganjalka moljev, ki jo damo v omare med perilo. Materina dušica pozitivno vpliva na živce in želodec, zavirala naj bi tudi staranje. Nekateri jo pijejo pri problemih z nespečnostjo. Skoraj vsako zelišče naj bi imelo posebno moč.

Mirjam Grilc iz Šenturške Gore, manjše vasice pod Krvavcem, skrbi, da je njena košarica vedno polna zelišč. Pred enajstimi leti se je priselila iz Ljubljane in danes njen dom predstavlja zeliščna ekološka kmetija. "Moja filozofija je, da stvari moram začutiti. In zelišča sem enostavno začutila," pravi. Na 700 metrih nadmorske višine že sedem let goji in prideluje zelišča vseh vrst. Vse postopke, od nabiranja, gojenja in predelave, opravi ročno. Prideluje jih na ekološki način, brez dodatkov ali škropiv. "Zelišča so me zanimala že od nekdaj, o njih sem prebirala vso mogočo literaturo," pove zeliščarica, polna nasvetov in idej, kaj lahko naredimo iz zelišč. Je avtorica številnih zanimivih receptov. Številne med njimi predstavlja v svoji knjigi Zelišča z gore, v kateri sistematično, skozi letne čase, predstavi svet zelišč.

Zelišča iz domačega vrta

Nekaterih zelišč ni moč najti v naravi, zato jih je potrebno vzgojiti. Mednje sodi kapucinka. Dobra je za imunski sistem, saj vsebuje naravne antibiotike, ki povečujejo odpornost organizma. Izpiranje lasišča s kapucinkinim čajem zmanjšuje prhljaj, pitje pa naj bi večalo spolno slo. "Iz kapucinke lahko naredimo čaj, sok, tinkturo in kis. Za kis potrebujemo 7 dl mlačnega belega vinskega kisa in dve pesti kapucinkinih cvetov. Vse skupaj damo v steklen kozarec in pustimo dva tedna stati pri sobni temperaturi in svetlobi (torej ne izpostavljeno soncu). Potem precedimo in dobimo kis s pikantnim priokusom," enega svojih receptov razkrije Grilčeva. Okus monarde ali indijanske koprive, rastline, ki je v času cvetenja dobi čudovito škrlatno barvo, je moč opisati kot mešani okus med meto in meliso. "V industrijski kozmetiki se uporablja pri izdelavi parfumov, pri domači uporabi pa jo lahko uporabimo kot začimbo za omake, ali pa kot čaj za različna zdravljenja," pojasni Mirjam Grilc in zaupa še recept, kako iz monarde pripraviti olje za krepitev las: "Nad vodno paro v kozici segrejemo 2 dl olja in dodamo pest cvetov monarde. Segrevamo 25 minut, precedimo in še mlačno vmasiramo v lasišče. Glavo zavijemo v brisačo in po 30 minutah izperemo."

Zelišča, ki jih najdemo v naravi

Trpotec raste na skoraj vsakem travniku. Poznan je kot sredstvo za izkašljevanje, saj blaži težave pljučnih in bronhialnih obolenj. Uporablja se tudi za celjenje ran, pri čemer je potrebno trpotčev list položiti neposredno na rano. Redko kdo ve, da se odlično izkaže tudi v kulinariki. Mirjam Grilc z veseljem izda enega svojih receptov: "Za trpotčevo solato za dve osebi naberemo polno pest listov podolgovatega trpotca in jih namočimo v vodo za 30 minut. Medtem skuhamo štiri srednje krompirje, jih olupimo in razrežemo na kolobarje. Trpotec vzamemo iz vode in narežemo, nato ga damo na ohlajen krompir. Dodamo dve mladi čebulici in po želji še paradižnik, narezan na kocke. Solimo, popramo in zabelimo s kisom in oljem."

Ranjak se uporablja v mazilu za rane, ali pa za čaj. Raste predvsem na pašnikih. "Ranjak se imenuje, ker celi rane. Iz njega so med vojno izdelovali čaj in ga dajali na rane," razloži Grilčeva. Čaj pripravimo tako, da ščep ranjaka poparimo z 2,5 dl vroče (ne vrele) vode in pustimo stati 10 minut. Nato ga precedimo in popijemo. Šentjanževka ima največ učinkov, če jo nabiramo 24. junija – na god Janeza Krstnika. "Dobro je vedeti, da se jo vedno uporablja zvečer, saj v vseh oblikah deluje pomirjevalno. Če se mažemo s šentjanževim oljem, ki pomirja kožo, se ne smemo izpostavljati soncu, prav tako to ni priporočljivo v času zdravljenja s to rastlino v kakršnikoli drugi obliki," svetuje zeliščarica. Nekateri za lajšanje simptomov depresije šentjanževko uporabljajo tudi kot čaj. Mirjam Grilc pove, kako iz šentjanževke narediti olje proti hemoroidom: "Potrebujemo pest šentjanževih, pest ognjičevih in pest lučnikovih cvetov, ki jim dolijemo olje po lastni izbiri (na primer oljčno ali mandljevo). Vse skupaj damo v zaprt steklen kozarec in pustimo tri tedne na soncu. Nato se z mazilom večkrat na dan namažemo."

Marjetice se lahko uporablja kot začimbo v juhi. Tako dobimo juho, ki je okusna in privlačna za oči. Mirjam Grilc seveda tudi pri uporabi marjetic ne zmanjka idej: "Namaz naredimo tako, da dobro pest narezanih marjetic vmešamo v četrt kilograma polnomastne skute in dodamo tri strte stroke česna, malo kisle smetane, mleto rdečo papriko, nekaj kapljic limone in posolimo. Postrežemo ga s kruhom ali s krompirjem v oblicah."