Lesene pregrade šle v zgodovino

Na slovenskih sodiščih so uvedli nov videokonferenčni sistem za zaslišanje na daljavo. S tem so se po besedah kranjske sodnice Marjete Dvornik dokončno poslovile tudi lesene pregrade, za katerimi so skrivali zaščitene priče.

Kranj, Ljubljana – V petek so na ministrstvu za pravosodje predstavili projekt videokonferenčnega zaslišanja na daljavo, ki je nastal v sodelovanju z ministrstvom za delo, s sodišči, centri za socialno delo, z nevladnimi organizacijami in zavodom za izvajanje kazenskih sankcij. Po besedah ministra Aleša Zalarja je glavni cilj projekta, da strankam v sodnih postopkih približa pravosodje in ga naredi prijaznejšega, hkrati pa bo sistem prinesel tudi precejšnje prihranke časa in denarja. Po ministrovih besedah se zaslišanje na daljavo ne bo uporabljalo samo v vse pogostejših čezmejnih sporih, ampak bodo sistem uporabili tudi za zaslišanja tistih, za katere ni primerno, da so fizično navzoči na sodišču – otroci, žrtve nasilja, zaščitene in anonimne priče, bolniki, zaporniki in podobno.

Z videokonferenčnim sistemom je v Sloveniji že opremljenih po enajst okrožnih sodišč in centrov za socialno delo, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni in policija, za izvedbo videokonference na drugih krajih pa so na voljo tudi tri mobilne naprave. Celotna vrednost projekta je 888 tisoč evrov, od tega so 85 odstotkov pridobili iz Evropskega socialnega sklada. Ob tem je minister poudaril, da ima Slovenija opremo trenutno v najemu, leta 2015 pa jo lahko odkupi za simbolično ceno en evro na komplet.

Na predstavitvi sistema za videokonferenčno zaslišanje je iz velike razpravne dvorane Okrožnega sodišča v Kranju sodelovala okrožna sodnica Marjeta Dvornik, ki je povedala, da bo zaslišanje na daljavo omogočilo pospešeno reševanje zadev. »Videokonferenčno zaslišanje bo po naših izkušnjah največkrat izvedljivo v kazenskih postopkih,« je ocenila. Sodnica je ob tem priporočila, da bi se takšno zaslišanje lahko opravljalo tudi v pripornih narokih v fazi preiskave, ko je sodišče vezano na relativno kratke roke, zato bi bilo vsaj za kranjsko sodišče dobrodošlo, če bi bila videokonferenčna oprema nameščena tudi v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Ljubljani. Upravljanje z novo opremo je po besedah Dvornikove enostavno: »Kamere so v obravnavni dvorani nameščene tako, da pokrivajo celotno dogajanje. Sodnik s pritiskom na tipko kamero usmeri v udeleženca v postopku, ki se prijavi k besedi. Dokazno gradivo pa se bo po potrebi prikazovalo s pomočjo dokumentarne kamere na večjih LCD zaslonih.« Stranke v gospodarskih in pravdnih postopkih lahko same predlagajo uporabo videokonferenčnega zaslišanja, medtem ko se o tem v kazenskih postopkih odloča sodnik.

Kranjsko sodišče ima z zaslišanji na daljavo že nekaj izkušenj, saj jih je v zadnjih petih, šestih letih opravilo več kot deset. »Zadnje izboljšave predstavljajo korak naprej pri izvedbi videokonferenc tukajšnjega sodišča, kot smo jih poznali do sedaj. Tako bo šlo končno v zgodovino zaslišanje za lesenimi ali montažnimi pregradami, ki smo jih začasno namestili v obravnavne dvorane, ali v kletnih prostorih sodišča, od koder smo v preteklosti zasliševali zaščitene priče,« je dejala Dvornikova.

Pri predstavitvi je sodeloval tudi direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj, ki je med pozitivnimi vidiki novega sistema izpostavil varnostni vidik, kjer niso več potrebni varnostno problematični prevozi oseb, poleg tega se s tem zmanjšajo stroški prevoza in varovanja, hkrati pa nov sistem omogoča razbremenitev pravosodnih policistov.

Predsednica društva Beli obroč Vlasta Nussdorfer je pohvalila uvedbo novega sistema, saj je videokonferenčna oprema nameščena tudi v centrih za socialno delo, saj bodo tako razgovore z otroki, ki so žrtve kaznivih dejanj, opravljali v njim prijaznem okolju. Ob tem bodo lahko iz sodne dvorane otrokom prek dlančnika posredovali dodatna vprašanja, je še dejala.