Izlet brez meja

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / sreda, 1. junij 2011 / 06:00

Na sobotnem izletu v okviru projekta Sosed/Nachbar so se družili slovenski in avstrijski otroci in zgradili most prijateljstva ...

Borovlje – »Lepo in prav se mi zdi, da spoznaš in spoštuješ kulturo svojega soseda,« je poudarila Agnes Klein, ravnateljica Volksschule 2 Borovlje na sobotnem izletu v okolico Borovelj, na katerem so se družili slovenski in avstrijski otroci, stari od pet do enajst let. »Do srečanja je prišlo v okviru projekta Sosed/Nachbar, udeležili so se ga učenke in učenci iz štirih šol: OŠ Orehek, OŠ Staneta Žagarja Kranj, Volksschule 2 Borovolje in Volksschule 3 – Josef-Friedrich-Perkonig Borovolje. Z avstrijskima šolama smo že jeseni navezali stike, si po pošti pošiljali plakate, zgodbice, fotografije, pisma. Tokrat pa smo na pobudo učiteljice Ninette Durl dali otrokom možnost, da se osebno spoznajo. Približno deset otrok je bilo iz vsake šole,« je povedala vodja projekta Helena Kalan.

V Volksschule 2 se sedemnajst otrok uči slovensko, v Volksschule 3 – Josef-Friedrich-Perkonig se sicer ne učijo slovenskega jezika, se pa ravnateljici Ursuli Franz zdi pomembno, da se »sosedje« tudi skozi tako obliko druženja spoznamo med seboj. Avstrijski šoli gostiteljici sta otrokom pripravili sproščen in njihovim letom primeren program. Če bi bilo vreme lepo, bi dejavnosti potekale zunaj, tako pa so se z avtobusom odpeljali do družinskega počitniškega naselja Wahaha v bližini Bistrice v Rožu ob reki Dravi. Otroci so uživali v igralnici s trampolini, tobogani … in na plezalni steni. Kosilo so imeli v Podnu v gostišču Sereinig, nato pa so se sprehodili do »Meerauge«, kar bi lahko prevedli v »morsko oko«; to je jezerce kristalnih barv, čudovita stvaritev narave. Vmes pa je bilo predvsem veliko smeha, dobre volje, medsebojnega druženja in spoznavanja jezikov. »Carsko je. Družile smo se z Lauro in Emo. Največ smo se pogovarjale o živalih,« je povedala desetletna Laura Kalan. Desetletna Marie Völker pa je dejala: »Zelo me zanimajo jeziki, kot sta angleški in slovenski. Ko bom velika, želim postati prevajalka.«

In če vreme mladim izletnikom ni bilo naklonjeno, na avstrijski strani prelaza Ljubelj je bil celo sneg, pa je druženje minilo v toplem in prijateljskem vzdušju z željo, da se jeseni spet srečajo, tokrat v Sloveniji. »Pri otrocih iskrica preskoči in hitro najdejo stik. Tudi sama sem zelo vesela, da so me povabili k temu projektu, « je povzela Helena Kalan.