Niso gojili industrijske "trave"
Na okrožnem sodišču v Kranju se je nadaljevalo sojenje četverici moških iz Kranja in okolice, ki naj bi v posebnih laboratorijih gojili prepovedano konopljo. Po mnenju izvedenke nikakor ni šlo za industrijsko konopljo, kot je tudi namigovala obramba.
Kranj – Z zaslišanjem prič se je v sredo na kranjskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje 37-letnemu Borutu Kavčiču iz Zgornjih Bitenj, 41-letnemu Marjanu Bregarju iz Kranja in 23-letnemu Jaku Kernu iz Tenetiš, ki naj bi se v letu 2009 povezali v hudodelsko združbo, ki se je domnevno ukvarjala s hidroponičnim gojenjem konoplje. Kranjsko tožilstvo zatrjuje, da naj bi Kavčič nezakonito početje koordiniral, saj naj bi po njegovem naročilu Bregar in Kern konopljo gojila v posebej prirejenih prostorih v nekdanjem BPT v Tržiču in na podstrešju Bregarjeve stanovanjske hiše v Vadičah, »svoj« laboratorij konoplje pa naj bi imel Kavčič urejen tudi doma. Konopljo naj bi doma gojil tudi Gorazd Čimžar iz Britofa. Policija je obtožene prijela avgusta predlani, v tedaj opravljenih hišnih preiskavah pa so zasegli veliko opreme za gojenje konoplje in 336 sadik konoplje.
Sodišče je na predlog obrambe zaslišalo izvedenko kemijske stroke Alenko Verbek Bardajs, ki je izdelala izvedensko mnenje o zaseženih rastlinah. Gorazd Fišer, zagovornik prvoobtoženega Kavčiča, je sicer ocenil, da je Bardajsova svoje delo opravila neresno in v nasprotju z odredbo sodišča, ker si zaseženih rastlin ni ogledala, temveč se je pri izdelavi izvedenskega mnenja oprla »le« na fotografije, zapisnike o zasegu predmetov in policijska poročila. Obramba ji je vseeno postavila vrsto vprašanj. Med drugim je morala natančno razložiti, kdaj in kako pri hidroponičnem gojenju konoplje gnojiti zemljo in ji dodati pH korektor, kdaj in zakaj uporabljamo tabletke CO2, kdaj rastline potrebujejo več oziroma manj svetlobe. Izvedenka je seveda tudi pojasnila, zakaj si zaseženih rastlin ni fizično ogledala: »Tako sem se dogovorila s preiskovalno sodnico, saj na osnovi suhih rastlin oziroma sadik ni možno oceniti, koliko droge bi bilo možno iz njih pridelati. O tem lahko veliko bolje sklepam na podlagi fotografij rastlin, ki so še v fazi rasti, saj se vidi, kako močne in razvejane so, ali so že zacvetele in podobno.«
Obramba je zagovarjala tezo, da analiza vsebnosti psihoaktivnega THC v zaseženih rastlinah sploh ni bila narejena in s tem namigovala, da je morda šlo le za industrijsko konopljo. »Vsaka konoplja vsebuje THC. Čeprav kvantitativna analiza vsebnosti THC v tem primeru ni bila opravljena, pa je nesporno, da nekdo, ki tako opremi laboratorij in se loti gojenja, ne bo uporabil semena konoplje za industrijske namene,« je odgovorila Bardajsova. Razložila je tudi, da v prvem letu konoplja ohranja svojo kakovost, nato pa zaradi intenzivnejšega razpada THC izgublja kakovost, vendar je za uživanje še vedno »dobra« tri do štiri leta. Sojenje se nadaljuje prihodnji mesec.