Do cilja skozi druga vrata

Program Pum je v Sloveniji že dodobra utrjena in prepoznana oblika dela z mladimi, ki izpadejo iz šolskega sistema. Ljudska univerza Radovljica je za program Pum od Andragoškega centra Slovenije na slovesnem odprtju Tedna vseživljenjskega učenja prejela priznanje za uspehe pri bogatitvi lastnega znanja in znanja drugih.

Čeprav to ni prvo priznanje, ki so ga v skoraj enajstih letih delovanja prejeli, jim veliko pomeni. V Radovljici pokajo po šivih: v skupino je vključenih precej več mladih, kot je normativ, nekaj pa jih še čaka v vrsti. O njihovem delu in uspehih smo se pogovarjali z Jasmino Šubic, vodjo programa, in Mojco Šolar Perko, mentorico, pa tudi z nekaterimi od udeležencev.

»Skupna značilnost pumovcev, kot imenujemo naše udeležence, je, da so si med seboj zelo različni in težko bi posplošeno rekli: to so pumovci,« je začela mentorica Mojca. »Nekateri so prišli k nam zato, ker se jim je zataknilo v šoli, nekdo je hiperaktiven, drugi ima probleme z zdravjem, lahko težave v družini, ali pa samo krizo identitete. Pum je odskočna deska, prostor za razmislek, za to, da pridejo k sebi. V tem času pa naredijo tudi izpite za šolo.«

Ko je Andragoški center Slovenije razvijal PUM, je projektno obliko dela postavil za temelj izobraževanja v tem programu. »Značilno je, da se pri tem izhaja iz udeležencev, pomembni so njihovi interesi. Udeleženci pri projektih sodelujejo od začetka do konca: od snovanja idej, načrtovanja do izvedbe, pri čemer vse naredijo sami. In to je tisto, kar mlade privlači pri Pumu: da delajo nekaj, kar jih zares zanima,« je še pojasnila Mojca Šolar Perko. V vseh teh letih so naredili dokumentarni film Mladost za ogledalom, ki so ga predvajali tudi na TV Slovenija ter po lokalnih ter regionalnih TV postajah. Posneli so množico videospotov, kratkih filmov, ustvarili so gledališki predstavi, plesno predstavo, fotografske razstave, obdelovali so vrt.

Letošnji projekt se imenuje Z ladjo okrog sveta. »Vsak pumovec ima svoj svet in ladja je tu prispodoba njihovega življenja in odkrivanja njihovega sveta. Obdobje, v katerem trenutno so, je precej nevihtno in tudi ta ladja plove po razburkanem morju. Sestavili smo tri skupine: filmska bo izdelala tri filme in en videospot. Druga skupina je žonglerska ekipa in pripravlja poseben šov. Tretja skupina je fotografska, ta bo predstavila življenjske zgodbe šestih pumovcev skozi fotografijo. Pri tem so se mimogrede seznanili z zgodovino fotografije, razvijali črno-bele filme, projekt pa se bo zaključil z razstavo teh njihovih fotografij. Vse naštete projekte pod omenjenim skupnim naslovom Z ladjo okrog sveta pa bodo predstavili 7. junija v Linhartovi dvorani v Radovljici.«

Na Pumu je učenje obvezno: vsak dan ima vsak pumovec uro učne pomoči, kjer z inštruktorji, ki jih najamejo v programu, predelujejo snov, ki jim težje gre. Pum ima odprta vrata do 15. julija, sledi mesec počitnic, ki pa se jih pumovci ne veselijo najbolj: veliko raje prihajajo in se družijo v Pumu.

Vse od leta 2000 sodelujejo v mednarodnih projektih, ki so za mlade dobra motivacija. Vključeni so v program Mladi v akciji, ki obsega mladinske izmenjave in evropsko prostovoljno službo. »Naši udeleženci so tako bili že v Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem ... Po zaključenem šolanju lahko za eno leto gredo tudi v evropsko prostovoljno službo in tako je eden od naših v Litvi delal kot prostovoljec v sirotišnici, hkrati pa mladi iz drugih držav prihajajo k nam. Trenutno je pri nas Catherine z Irskega, pred tem je bil fant z Nizozemskega ter dekle s Poljskega.«

Kaj pomeni biti mentor v Pumu? Mojca Šolar Perko: »Za mene je to čisti užitek. Zelo pomembno pa je poleg formalne izobrazbe še veliko znanja in usposobljenosti ter nenehno izobraževanje ter osebna zrelost. Nadvse pomembno je tudi to, da mlade spoštuješ in da jih imaš rad.« Pri tem delu je humor v precejšnjo pomoč, je dodala Jasmina Šubic, vodja programa: »S humorjem prebrodimo marsikakšno težko situacijo, ki pa jih ni malo.« Mentorica Mojca pa je prepričana, da je Pum oaza miru za mlade in da v njem vsak od njih dobi svoj prostor. »Ne dovolimo pa nasilja, žaljivk in zmerljivk med njimi.« Kadar nastopijo težave z neupoštevanjem pravil (ki jih določijo skupaj z mladimi na začetku šolskega leta), se skupaj pomenijo in mladi sami predlagajo rešitve. Nekoč so mentoricam (ob naših sogovornicah v programu dela tudi mentorica Nastja Papler) predlagali, naj ne bodo tako mile, naj bodo bolj ostre in naj se tudi kdaj zaderejo na njih. Pa so jim takoj pojasnile, da tega v Pumu ne bodo doživeli.