Jasmina Šubic, vodja programa Pum v Radovljici: "Mladi imajo velikokrat hude težave doma in včasih jih je treba na hitro nekam namestiti. Prihaja pa tudi do tragičnih dogodkov, kot so samomori ali poskusi samomorov. Dveh pumovcev na primer zaradi tega ni več med nami. Mnogo naših udeležencev je v preteklosti doživljalo najrazličnejše zlorabe."

Do cilja skozi druga vrata

Program Pum je v Sloveniji že dodobra utrjena in prepoznana oblika dela z mladimi, ki izpadejo iz šolskega sistema. Ljudska univerza Radovljica je za program Pum od Andragoškega centra Slovenije na slovesnem odprtju Tedna vseživljenjskega učenja prejela priznanje za uspehe pri bogatitvi lastnega znanja in znanja drugih.

Program Pum je namenjen mladim od 15. do 25. leta, in sicer tistim, ki so izpadli iz rednega šolanja ali pa si iščejo zaposlitev in so torej brezposelni. Program PUM (Projektno učenje za mlade) je postavljen zelo prožno in je utemeljen na interesih udeležencev. Z mladimi delajo na štiri načine. Prvo so interesne dejavnosti, ki so na primer preventivnega značaja, pa tudi filmske delavnice, računalništvo, šport in druge aktivnosti. Druga oblika dela je produkcijsko delo, s katerim naj bi pridobili tudi nekaj delovnih navad in se spoznali s trgom dela. Tretja oblika dela je individualna, kar pomeni, da mentorji z vsakim udeležencem naredijo njegov individualni načrt dela in izobraževanja in ga spremljajo: kako opravlja izpite, mu tudi osebno svetujejo. Če kdo potrebuje posebno terapijo, sodelujejo z drugimi ustanovami, na primer s psihiatrično bolnišnico, centri za socialno delo, kriznimi centri ... Četrta, morda najpomembnejša oblika dela pa je projektno delo, po čemer je Pum tudi najbolj znan. Program je financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada, najbolj jih podpira občina Radovljica kot ustanoviteljica Ljudske univerze, program pa sofinancirajo tudi druge občine zgornje Gorenjske in Kranj.

Čeprav to ni prvo priznanje, ki so ga v skoraj enajstih letih delovanja prejeli, jim veliko pomeni. V Radovljici pokajo po šivih: v skupino je vključenih precej več mladih, kot je normativ, nekaj pa jih še čaka v vrsti. O njihovem delu in uspehih smo se pogovarjali z Jasmino Šubic, vodjo programa, in Mojco Šolar Perko, mentorico, pa tudi z nekaterimi od udeležencev.

»Skupna značilnost pumovcev, kot imenujemo naše udeležence, je, da so si med seboj zelo različni in težko bi posplošeno rekli: to so pumovci,« je začela mentorica Mojca. »Nekateri so prišli k nam zato, ker se jim je zataknilo v šoli, nekdo je hiperaktiven, drugi ima probleme z zdravjem, lahko težave v družini, ali pa samo krizo identitete. Pum je odskočna deska, prostor za razmislek, za to, da pridejo k sebi. V tem času pa naredijo tudi izpite za šolo.«

Ko je Andragoški center Slovenije razvijal PUM, je projektno obliko dela postavil za temelj izobraževanja v tem programu. »Značilno je, da se pri tem izhaja iz udeležencev, pomembni so njihovi interesi. Udeleženci pri projektih sodelujejo od začetka do konca: od snovanja idej, načrtovanja do izvedbe, pri čemer vse naredijo sami. In to je tisto, kar mlade privlači pri Pumu: da delajo nekaj, kar jih zares zanima,« je še pojasnila Mojca Šolar Perko. V vseh teh letih so naredili dokumentarni film Mladost za ogledalom, ki so ga predvajali tudi na TV Slovenija ter po lokalnih ter regionalnih TV postajah. Posneli so množico videospotov, kratkih filmov, ustvarili so gledališki predstavi, plesno predstavo, fotografske razstave, obdelovali so vrt.

Letošnji projekt se imenuje Z ladjo okrog sveta. »Vsak pumovec ima svoj svet in ladja je tu prispodoba njihovega življenja in odkrivanja njihovega sveta. Obdobje, v katerem trenutno so, je precej nevihtno in tudi ta ladja plove po razburkanem morju. Sestavili smo tri skupine: filmska bo izdelala tri filme in en videospot. Druga skupina je žonglerska ekipa in pripravlja poseben šov. Tretja skupina je fotografska, ta bo predstavila življenjske zgodbe šestih pumovcev skozi fotografijo. Pri tem so se mimogrede seznanili z zgodovino fotografije, razvijali črno-bele filme, projekt pa se bo zaključil z razstavo teh njihovih fotografij. Vse naštete projekte pod omenjenim skupnim naslovom Z ladjo okrog sveta pa bodo predstavili 7. junija v Linhartovi dvorani v Radovljici.«

Na Pumu je učenje obvezno: vsak dan ima vsak pumovec uro učne pomoči, kjer z inštruktorji, ki jih najamejo v programu, predelujejo snov, ki jim težje gre. Pum ima odprta vrata do 15. julija, sledi mesec počitnic, ki pa se jih pumovci ne veselijo najbolj: veliko raje prihajajo in se družijo v Pumu.

Vse od leta 2000 sodelujejo v mednarodnih projektih, ki so za mlade dobra motivacija. Vključeni so v program Mladi v akciji, ki obsega mladinske izmenjave in evropsko prostovoljno službo. »Naši udeleženci so tako bili že v Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem ... Po zaključenem šolanju lahko za eno leto gredo tudi v evropsko prostovoljno službo in tako je eden od naših v Litvi delal kot prostovoljec v sirotišnici, hkrati pa mladi iz drugih držav prihajajo k nam. Trenutno je pri nas Catherine z Irskega, pred tem je bil fant z Nizozemskega ter dekle s Poljskega.«

Kaj pomeni biti mentor v Pumu? Mojca Šolar Perko: »Za mene je to čisti užitek. Zelo pomembno pa je poleg formalne izobrazbe še veliko znanja in usposobljenosti ter nenehno izobraževanje ter osebna zrelost. Nadvse pomembno je tudi to, da mlade spoštuješ in da jih imaš rad.« Pri tem delu je humor v precejšnjo pomoč, je dodala Jasmina Šubic, vodja programa: »S humorjem prebrodimo marsikakšno težko situacijo, ki pa jih ni malo.« Mentorica Mojca pa je prepričana, da je Pum oaza miru za mlade in da v njem vsak od njih dobi svoj prostor. »Ne dovolimo pa nasilja, žaljivk in zmerljivk med njimi.« Kadar nastopijo težave z neupoštevanjem pravil (ki jih določijo skupaj z mladimi na začetku šolskega leta), se skupaj pomenijo in mladi sami predlagajo rešitve. Nekoč so mentoricam (ob naših sogovornicah v programu dela tudi mentorica Nastja Papler) predlagali, naj ne bodo tako mile, naj bodo bolj ostre in naj se tudi kdaj zaderejo na njih. Pa so jim takoj pojasnile, da tega v Pumu ne bodo doživeli.

           

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / nedelja, 22. januar 2012 / 07:00

Ni prav nič na miru

V Šenčurju pa so ob devetdesetem rojstnem dnevu Antonu Žerovniku (na fotografijah) člani PGD Šenčur postavili mlaj. Praznoval je 16. januarja, mlaj so pripeljali in postavili dan prej. Man...

Objavljeno na isti dan


Šport / / 07:00

Nakelčana na slovitem Dolomitenmannu

Klemen Triler in Žiga Trampuž iz Naklega sta nastopila na edinstveni ekstremni tekmi na Južnem Tirolskem, kjer se vsako leto preizkušajo najboljši tekmovalci iz vsega sveta. Vse ekipe nastrojene izred...

Šport / / 07:00

Marič okreva v toplicah

Biatlonec Janez Marič je prestal operacijo kolena. Na nogo še nekaj časa ne bo smel stopiti. Trenutno okreva v Šmarjeških Toplicah.

Šport / / 07:00

Jeleni zmagali v Avstriji

Hokejisti Hokejskega kluba Jelen Senica-Reteče so zmagali na mednarodnem turnirju v avstrijskem Althofnu. V finalu so s 7:1 premagali ekipo Kremser EV Eagles. Za najboljšega vratarja je bil razgl...

Šport / / 07:00

Čop in Špik slavila tudi v osmercu

Iztok Čop in Luka Špik sta na veslaški regati okrog jezera Wannensee pri Berlinu zmagala v zvezdniškem osmercu. Slovenska veslača sta nastopila skupaj z mnogimi znanimi veslači. V čolnu so bili š...

Šport / / 07:00

Tekle so v visokih petkah

Ena izmed ženskih revij je prvič v Sloveniji organizirala tek v petkah. Petke so morale biti visoke vsaj osem centimetrov in široke največ dva centimetra. Na startu v središču Ljubljane je bilo 3...