Izgnanci praznujejo dve obletnici

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / četrtek, 26. maj 2011 / 06:00

Letos mineva sedemdeset let od okupacije Slovenije in izgona Slovencev. 9. junija pa bo minilo tudi dvajset let, odkar je bilo ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945.

Nemški okupator je v letih 1941-1945 izgnal 63 tisoč Slovencev, od teh največ v Nemčijo, med njimi je bilo tudi več kot dvajset tisoč slovenskih otrok, starih do deset let. Slovence so kot prve množične žrtve nacizma s 140 vlakovnimi transporti odpeljali na tuje in jih zaprli v izgnanska taborišča, se spominjajo v društvu izgnancev.

Kranj - Izgnanci bodo obletnici praznovali 4. junija v Brestanici. Nemški okupator je v letih 1941–1945 izgnal 63 tisoč Slovencev, od teh največ v Nemčijo, med njimi je bilo tudi več kot dvajset tisoč slovenskih otrok, starih do deset let. Še dolgo po drugi svetovni vojni preživelim ni bil polno priznan status žrtev vojnega nasilja. Šele z združitvijo Nemčije in samostojnostjo Slovenije si je novo ustanovljeno društvo začelo prizadevati za uveljavitev zahtevkov za poravnavo škode in za odškodnine, sporoča Slava Biček, ki zastopa gorenjske izgnance.

Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 (DIS) je bilo ustanovljeno 9. junija 1991 je na gradu Rajhenburg v Brestanici pri Krškem. 14.500 članov deluje v 85 krajevnih organizacijah po Sloveniji, na Gorenjskem pa v osmih: Kranj, Tržič, Škofja Loka, Jesenice, Radovljica, Bled, Bohinj in Srednja Dobrava. Gorenjski izgnanci se srečujejo vsako leto, letos bo srečanje 17. junija v Škofji Loki. Gorenjski muzeji so v maju 2010 pripravili razstavo o izgnancih, ki je šla po vseh gorenjskih krajih, kjer so muzeji, junija (ob letošnjem srečanju) pa bo razstava v Škofji Loki. »V dveh desetletjih delovanja društva je bil pomemben boj za uveljavljanje statusa in pravic slovenskih izgnancev, beguncev in drugih civilnih žrtev vojnega nasilja. Za uveljavljanje teh pravic je bilo napisanih nešteto pisem, peticij in gradiv z zahtevami, naslovljenimi na organe slovenske države, vlado RS, na ministrstva, na slovenski parlament in na razne organe nemške države, med drugim tudi na vse nemške kanclerje. To je vplivalo na postopno zakonsko ureditev statusa in drugih pravic slovenskih izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja. Največ zaslug za to veliko delo ima predsednica Ivica Žnidaršič,« še pravi Slava Biček.

Zgodilo se je

Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 4. februar 2011 / 07:00

Svetosavska proslava z glasbo in plesom

V soboto je bila v Domu krajanov Primskovo tradicionalna Svetosavska proslava, ki jo je organiziralo Srbsko kulturno prosvetno društvo (SKPD) Sveti Sava Kranj. Proslavo so tradicionalno sestavlja...

Objavljeno na isti dan