Izgnanci praznujejo dve obletnici

Letos mineva sedemdeset let od okupacije Slovenije in izgona Slovencev. 9. junija pa bo minilo tudi dvajset let, odkar je bilo ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945.

Nemški okupator je v letih 1941-1945 izgnal 63 tisoč Slovencev, od teh največ v Nemčijo, med njimi je bilo tudi več kot dvajset tisoč slovenskih otrok, starih do deset let. Slovence so kot prve množične žrtve nacizma s 140 vlakovnimi transporti odpeljali na tuje in jih zaprli v izgnanska taborišča, se spominjajo v društvu izgnancev.

Kranj - Izgnanci bodo obletnici praznovali 4. junija v Brestanici. Nemški okupator je v letih 1941–1945 izgnal 63 tisoč Slovencev, od teh največ v Nemčijo, med njimi je bilo tudi več kot dvajset tisoč slovenskih otrok, starih do deset let. Še dolgo po drugi svetovni vojni preživelim ni bil polno priznan status žrtev vojnega nasilja. Šele z združitvijo Nemčije in samostojnostjo Slovenije si je novo ustanovljeno društvo začelo prizadevati za uveljavitev zahtevkov za poravnavo škode in za odškodnine, sporoča Slava Biček, ki zastopa gorenjske izgnance.

Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 (DIS) je bilo ustanovljeno 9. junija 1991 je na gradu Rajhenburg v Brestanici pri Krškem. 14.500 članov deluje v 85 krajevnih organizacijah po Sloveniji, na Gorenjskem pa v osmih: Kranj, Tržič, Škofja Loka, Jesenice, Radovljica, Bled, Bohinj in Srednja Dobrava. Gorenjski izgnanci se srečujejo vsako leto, letos bo srečanje 17. junija v Škofji Loki. Gorenjski muzeji so v maju 2010 pripravili razstavo o izgnancih, ki je šla po vseh gorenjskih krajih, kjer so muzeji, junija (ob letošnjem srečanju) pa bo razstava v Škofji Loki. »V dveh desetletjih delovanja društva je bil pomemben boj za uveljavljanje statusa in pravic slovenskih izgnancev, beguncev in drugih civilnih žrtev vojnega nasilja. Za uveljavljanje teh pravic je bilo napisanih nešteto pisem, peticij in gradiv z zahtevami, naslovljenimi na organe slovenske države, vlado RS, na ministrstva, na slovenski parlament in na razne organe nemške države, med drugim tudi na vse nemške kanclerje. To je vplivalo na postopno zakonsko ureditev statusa in drugih pravic slovenskih izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja. Največ zaslug za to veliko delo ima predsednica Ivica Žnidaršič,« še pravi Slava Biček.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / četrtek, 17. september 2009 / 07:00

Jesenske smernice ličenja

Z jesenjo se nam obetajo nove modne smernice ne le na področju oblačenja, temveč tudi na področju ličenja.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Planinci prenavljajo kočo na Kamniškem sedlu

Kamnik - Člani Planinskega društva Kamnik so začeli prenovo koče na Kamniškem sedlu, ki bo trajala vse do prihodnje pomladi. Kot je povedal predsednik društva Ivan Resnik, si žel...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Prosijo za drva, da jih pozimi ne bo zeblo

Kranj - Z Območnega združenja Rdečega križa (OZ RK) Kranj so sporočili, da se je nanje obrnila mamica samohranilka s štirimi otroki v starosti od osem do petnajst let. »Nima dena...

Kultura / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Nova razstava v Petrovčevi hiši

V galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah poteka likovna razstava prijateljic Anite Hribernik in Bernarde Vodnik z naslovom Inštrumenti, jesen, cvetje. Anita prihaja iz številne slikarsko in g...

Kranjska Gora / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Konec poletne sezone, priprave na zimsko

Kranjska Gora - Na kranjskogorskih smučiščih so prejšnjo nedeljo zaključili poletno sezono in začeli zadnje priprave na zimsko. Kot je povedala vodja marketinga in prodaje RTC Ži...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Jesenska dekoracija na Srednji Beli

Dolgoletnega naročnika Gorenjskega glasa Vinka Pfajfarja s Srednje Bele pri Preddvoru navdihuje hobi, za katerega je treba imeti kar malo »umetniške žilice«. Rad hodi po gozdu in išče veje...