Reševanje ponesrečenega jamarja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 25. maj 2011 / 06:00

Na Gorenjskem nesreč v jamah ni veliko, vseeno pa se jamarski reševalci redno urijo za morebitno posredovanje. V sobotni vaji reševanja iz Gorjanske jame so sodelovali tudi z drugimi enotami zaščite in reševanja.

Gorje - V soboto so v Gorjanski jami ali Šimnovem breznu v občini Gorje uspešno izpeljali reševalno vajo Gorje 2011, v kateri je sodelovalo 64 pripadnikov kranjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, Jamarske reševalne službe Slovenije, Občine Gorje s štabom Civilne zaščite in enotami, Gasilske zveze Bled-Bohinj, gasilskega poveljstva občine Gorje, Gorske reševalne službe Radovljica, Zdravstvenega doma Bled in Regijskega centra za obveščanje Kranj. Vaja je potekala pod domnevo, da je pri raziskovanju jame na globini približno 110 metrov prišlo do nesreče jamarja, ki je po drsenju in padcu več metrov globoko utrpel odrgnine, verjetni zlom leve noge ter zapestja leve roke.

»Namen reševalne vaje je bil v prvi vrsti preveriti usposobljenost in opremljenost jamarske reševalne službe, pokazalo pa se je, da so tovrstne vaje tudi odlična priložnost za različne reševalne službe, na primer jamarje in gorske reševalce, ki so večinoma navajene delati same, da se medsebojno spoznajo, se učijo drug o drugem ter utrjujejo rešitve skupnega povezovanja in reševanja. Zavedati se moramo, da so takšne intervencije preobsežne za eno samo službo, zato morajo različne službe med seboj znati sodelovati in si pomagati,« je pojasnil Jernej Hudohmet, vodja kranjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Po njegovih besedah se je na vaji Gorje 2011 pokazalo, da so pripadniki jamarske reševalne službe, ki so večinoma prostovoljci, visoko strokovno usposobljeni, na vaji pa so si nabrali kopico novih izkušenj, ki jih bodo s pridom uporabili v pravih intervencijah v jamah. Teh na Gorenjskem sicer ni veliko, v zadnjih petih letih pa jih sploh ni bilo. »Kljub temu smo jamarske reševalce aktivirali v enajstih drugih primerih, saj so opremljeni in usposobljeni tudi za reševanje iz globin, jaškov, brezen, tudi z žičniških naprav,« dodaja Hudohmet.

Jamarsko reševalno zvezo so ustanovili v okviru Jamarske zveze Slovenije, v katero je vključenih 45 društev z več kot petsto člani. »Jamarska reševalna služba je eden od pogojev za varnost pri raziskovanju podzemlja. Takšne vaje so zato dobrodošle, saj spoznamo ves sistem zaščite in reševanja, na katerega se lahko zanesemo ob takih akcijah,« je povedal predsednik jamarske zveze Vido Kregar.