Deset let veteranskega zbora

V torek je v avli radovljiške graščine na jubilejnem koncertu ob 10. obletnici delovanja nastopil Veteranski pevski zbor.

Zbor je pred desetletjem ustanovilo območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, vse od ustanovitve pa ga vodi dirigent Franc Podjed. V njem poje 26 pevk in pevcev, od tega jih 14 pri zboru vztraja od začetka. V desetih letih je imel zbor več kot dvesto nastopov, med njimi je bilo kar 23 samostojnih, celovečernih koncertov. »Že ob ustanavljanju zbora je bilo dogovorjeno, da bo zbor pel pesmi, ki zajemajo vsa pomembnejša obdobja slovenstva. Zbor je res edinstven v slovenskem prostoru. Je prvi pevski sestav, ki je tudi našo najnovejšo zgodovino shranil v pesmi in jo na tak način posreduje drugim. Tako poleg domoljubnih, partizanskih in narodnih pesmi ter pesmi generala Rudolfa Maistra poje tudi o času osamosvajanja. Te pesmi najnovejše zgodovine so delo dirigenta,« pojasnjuje ena od ustanovnih članic zbora, Ana Miler. »Vodi nas neutrudni pevovodja, skladatelj, aranžer in dirigent Franc Podjed, ki s svojim zagnanih delom in gorenjsko trmo zbor popelje čez vse ovire. Piše pesmi, besedila, priredbe za mešani zbor, priredbe za instrumentalno spremljavo zbora s harmoniko, trobento, bobnom, kar daje zboru prepoznavnost, se dogovarja s harmonikarji za spremljavo na koncertih in je zato ustanovil harmonikarski orkester Ad hoc, vodi kvintet orgličarjev ...«

Zbor je najprej nastopal predvsem na veteranskih prireditvah, a je hitro postal zaželen gost na slovesnostih in komemoracijah, ki jih organizirajo borci za vrednote NOB. »Bil je edini, ki je v času, ko je bilo skoraj bogokletno prepevati partizanske pesmi, te redno vključeval v svoj program. Ko je program postal dovolj obširen, smo začeli izvajati samostojne koncerte. Zaradi verza iz Maistrove pesmi Nazaj jih pa ni večino svojih koncertov naslavljamo z Z naglji po prsih … in tako tudi nastopamo: s pripetim šopkom na prsih,« še pojasnjujejo pevci, katerih repertoar obsega že 118 pesmi; največ je domoljubnih, slovenskih ljudskih in partizanskih pesmi, zbor pa ob različnih priložnostih zapoje tudi kakšno priredbo popevke, narodnozabavne skladbe in celo kakšno operno melodijo. Letos je uspešno izvedel pet ponovitev koncertne priredbe operete Planinska roža.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / ponedeljek, 17. februar 2020 / 10:39

Strožji nadzor nad parkiranjem

Zaradi vse bolj pogostega dolgotrajnega parkiranja na Šutni, ki je za promet sicer zaprta, je Občina Kamnik spremenila odlok o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju...

Objavljeno na isti dan


Železniki / sreda, 23. april 2014 / 15:38

Sto milijonov sesalnih enot

Letošnje leto je v Domelu spet jubilejno. Praznujejo namreč štiridesetletnico izdelovanja sesalnih enot in izdelavo 100-milijontega kosa, ki je iz njihove proizvodnje prišel prav v teh dneh. Dobro zgo...

Radovljica / sreda, 23. april 2014 / 15:13

Študentje učijo, kako reševati življenja

Radovljica – Tina Šmid, študentka tretjega letnika medicine, doma iz Srednje Dobrave, se je pridružila skupini študentov medicine, ki s predavanji skušajo spodbuditi k večji odzivnosti pri pomoči l...

Kronika / sreda, 23. april 2014 / 14:46

Planinec zdrsa ni preživel

Storžič – Na poti na Storžič je danes zjutraj zdrsnil planinec, padec pa je bil zanj usoden. Po podatkih Policijske uprave Kranj je planincu zdrsnilo med vzponom po severni steni na predel...

Slovenija / sreda, 23. april 2014 / 14:18

Koroška kultura v Ljubljani

Društvo Slovensko-avstrijskega prijateljstva bo s pomočjo nekaterih slovenskih in avstrijskih ustanov ta teden organiziralo tradicionalne, tokrat že 12. Koroške kulturne dneve v Ljubljani....

GG Plus / sreda, 23. april 2014 / 14:15

Rastline

»Ljudje se večinoma še premalo zavedamo znanstveno dokazanega dejstva, da je pretežni del živega sveta v celoti odvisen od rastlin in da predvsem te omogočajo obstoj biološke raznovrstnost...