Strašnica za zdravje v ustih

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 12. maj 2011 / 06:00

Poleti na suhih travnikih nabiramo cvetočo malo strašnico, na mokrotnih travnikih in ob potokih pa cvetočo zdravilno strašnico. Malo strašnico uporabimo kot začimbo za juhe in solate, iz zdravilne pa si pripravimo učinkovito grgralo za vnete dlesni in žrelo.

Mala strašnica omreži z aromo

Božja oz. Jožefova brada je le eno izmed simpatičnih ljudskih imen za malo strašnico (San­gui­sor­ba mi­nor), rastlinico, ki s svojimi drob­nimi rdeč­ka­stimi ali zelen­ka­stimi cvetovi z ve­li­ko pra­šni­ki, ki vi­si­jo iz soc­vet­ja, nemara resda spominja na brado, celo božjo. Potrebno je le spustiti domišljijo na pašo. Čeravno mala strašnica vsebuje cel kup vitaminov, jo bolj kot v zdravilne uporabljamo v začimbne namene. Kar sploh ni narobe, saj ko z njo denimo odišavimo solato, pogoltnemo tudi veliko zdravju koristnih snovi, ne da bi se ubadali z mislijo na zdravje oz. pomanjkanje le-tega. Kajti imeti te misli ves čas v glavi, zna biti precej strašno. Mala strašnica raste samoniklo po suhih travnikih in tudi na vrtu ji bolj kot mokra, godijo suha tla. Listi male strašnice premorejo bogato začimbno vrednost. Si predstavljate okus po kumaricah s pridihom orehov? Ne? Potem je skrajni čas, da uporabite to prijetno začimbno iz bližnje narave. Upo­rab­lja­mo sve­že li­ste, ki jih re­že­mo spro­ti, ali po­su­še­ne, ki jih po­re­že­mo pred cve­te­njem. Sve­že na­se­klja­ne mla­de li­ste potresemo po so­la­ti ali po ku­ha­ni ze­le­nja­vi. Brez skrbi jih dodamo tudi so­lat­nim pre­li­vom, skut­nim na­ma­zom, jaj­cem ali ma­slu, obogatijo pa tudi sad­ne so­la­te, kis in po­let­ne ze­lišč­ne napitke.

Zdravilna strašnica kot repik

Zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis) v nasprotju s svojo sorodnico iz družine rožnic, ljubi vlažne travnike, ki jih okrasi s svojimi škrlatno rdečimi cvetnimi glavicami, sedečimi na dolgih pecljih. Zdravilna strašnica se v našem ljudskem zdravilstvu ne uporablja prav pogosto, čeravno jo pogosto srečamo po travnikih. Zdravilno vrednost naj bi premogla tako korenina kot zel zdravilne strašnice. Posušeno zelišče slovi po veliki vsebnosti katehinskih čreslovin, zaradi česar je čislana kot dober adstringens, to je snov, ki zožuje površinske krvne žilice in tako zmanjšuje vnetja. Vsebuje podobne učinkovine kot njen sorodnik repik (Agrimonia eupatoria): poleg čreslovin še eterično olje, grenčine, saponine, vitamin C, kremenčevo kislino in druge mineralne snovi.

Proti krvavitvam

Ljudsko izročilo predstavlja zdravilno strašnico kot zelišče, ki naj bi ustavljalo vsakršne krvavitve, denimo iz zlate žile, debelega črevesa, maternice in ledvic. Opisuje jo tudi kot zel, ki deluje krepilno in rahlo odvajalno. Namočena v vinu je svoj čas veljala za dobro krepčilno sredstvo. Njen poparek ali prevretek sta cenjena za spi­ra­nje ran, pro­ti sr­be­či­ci, sonč­nim ope­kli­nam in podobno. Od vsega pa naj bi se najbolje obnesla za izpiranje vnete ustne sluznice, dlesni in žrela.

Pripravimo čaj

Če uporabimo korenino, se odločimo za prevretek - dve žlički posušene korenine kuhamo deset minut v dveh decilitrih in pol vode, odstavimo in po petnajstih minutah precedimo. Lažje kot kopati korenine, je natrgati nekaj zeli, jo posušiti in si iz nje pripraviti poparek – dve žlički zelišča poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati petnajst minut in precedimo. Zdravilno strašnico pogosteje kot za notranjo rabo uporabljamo zunanje za obkladke in grgralo.