Otroška peresa

Jama Konasnica

V začetku aprila smo v spremstvu jamarjev odšli v jamo Konasnica. Iz naše družine smo na ogled jame šli ati, mami, Petra, Manja in jaz. Ko smo prišli do jame, je bilo tam že veliko Dražgošanov in nekaj drugih ljudi. Na začetku smo lahko hodili še pokonci. V jami so letos odkrili še dva predora. Skozi drugi predor mi je en jamar pomagal skozi. Tam so nas vpisali v knjigo. Jamarji so šli stavit, koliko se nas bo obrnilo in koliko nas bo šlo do konca. V jami je tudi veliko živali. En kapnik je v obliki človeške glave. Na koncu jame je biser. Pred nami sta šli še dve skupini. Prvo skupino smo srečali pri toboganu, drugo pa malo naprej. Ko smo prišli do konca poti, nas niso spustili naprej do bisera. Za nazaj je mami začela ugašati luč. Za skozi prvi predor smo morali čakati. Z Manjo sva jim skozi predor ušla. Mami se je težje kot jaz potegnila na vrh. Skozi drugi predor sem Manji malo ušel in začela je klicati. Malo sem jo počakal, ker se je tako drla. Mislila je, da je odkrila nov predor. Ko smo prišli ven, so nas jamarji spet popisali. Z Manjo sva Petro, mami in atija čakala pet minut. Ko so prišli ven, so tudi njih popisali. Ati je prišel ven zadnji. Pri avtu smo se preoblekli, čevlje pa dali sušit. Naslednji dan smo jih morali skrtačiti. V jami je bilo zelo dobro.

Jure Lušina, 4. razred, PŠ Dražgoše